Maji. Veliko je že zapisanega o tem starodavnem ljudstvu, ki je nekoč delilo prostor in čas bivanja z našo Zemljo. Moderna civilizacija neke prejšnje dobe, ki je še kako prisotna tudi danes, med nami. Njihov način življenja, sledi, ki so jih pustili za sabo, kot da bi želeli, da jih nekdo spet odkrije, vse to usmerja našo pozornost in misli v odstiranje skrivnostne tančice prerokbe, ki naj bi bila nekoč zapisana prav z njihovim uvidom.

V trenutku v katerem živimo, je majevska zapuščina vedno bolj živa in prisotna v naših življenjih. In kdor želi nekoliko bolje razumeti, kaj je tisto, kar nam govorijo Maji, se lahko poda na krajše popotovanje skozi njihove modrosti v naslednjih nekaj zapisih…

Galaktični inženirji časa, kot Maje radi poimenujejo, so prinesli na Zemljo kodo, ki nam odpira vrata v novo dimenzijo bivanja. Odpira nam vrata v en svet, kjer je življenje uglašeno z naravnim ritmom vesolja, kjer vsak makro zapis v Galaksiji vibrira z mikro zapisom na Zemlji v popolni harmoniji, kjer je edini pravi čas, naravni čas in kjer je povezanost človeka, narave in vesolja popolna in preprosta.

Koda, ki odpira vrata v svet harmonije in visoke zavesti, je skrita v koledarju, ki so nam ga zapustili. Njihov koledar je natančni zapis naravnega, prvobitnega časa in je najpopolnejši možen usklajevalni člen med človekom in naravo. Ko sledimo času, ki ga za nas zapisuje narava, se avtomatično bolj povežemo s sabo, s svojo dušo, srcem, širim svojo zavest in duhovno rastemo. Takrat se namreč zavedamo, da smo del sveta, ki nas obdaja, da smo povezani z vsem, kar je in zato naše življenje naenkrat dobi tudi večji smisel.

To so vedeli tudi tisti, ki so nam naravni koledar nekega dne vzeli in ga nadomestili z gregorijanskim. In zakaj bi bilo to dobro? Odgovor je preprost. Naravni čas človeka podpira v svojem osebnem in duhovnem razvoju, podpira ga v svobodi izražanja, podpira ga v občutenju sebe kot dela narave in podpira ga v sledenju svojemu srcu. To pa pomeni, da tako osveščen človek nikoli ne bi dovolil, da bi si ga kdo podjarmil, kaj šele, da bi mu kdo odvzel svobodo in moč. In tega so se zbali tisti, ki so želeli in še vedno želijo moč le zase.

Gregorijanski koledar je človeka ujel v dimenzijo materializma. V kodo 12:60, kakor merimo današnji čas. 12 mesecev in 60 minut, ki da eno uro. To je merjenje časa, ki človeka postavi v zaprt prostor 3D realnosti in mu odvzame vso svobodo. V tem prostoru nam vbijejo v glavo misel: čas je denar. A to je daleč od resnice. Kdor ima v lasti nas čas, si lasti tudi naš um. Kaj to pomeni in kam nas je to pripeljalo, lahko presodite sami. Materializem se širi in raste, tehnologija kar preskakuje svoj razvoj, človek pa v bistvu želi z vsemi novimi stvarmi prihraniti nekaj časa, a tega je vedno manj. Čas nam uhaja, ljudje pa se počutijo vedno bolj prazni. Vsi nekaj iščejo in hitijo v vse smeri, a tisto kar iščejo, ne obstaja zunaj, niti ne obstaja v tem, kaotičnem času, ki prinaša samo nemire, vojne, revščino, bolezni in laži.

Čas je umetnost. Je energija in nikakor ni premica, ki bi jo razdelili na preteklost, sedanjost in prihodnost. Čas je cikličen, je spirala, ki kroži in pomeni premik v naši zavesti, ko obstaja samo trenutek TU in ZDAJ. In tega so se zavedali tudi Maji. Vedeli so tudi, da bo svet nekega dne moral spet najti pravo smer in da bi jo našel lažje, so nam zapustili ključ, s katerim si lahko pomagamo ponovno najti svojo usklajenost s sabo in celotnim kozmosom. In kaj je bolj preprost način za to, da se spet zavemo vsega tega kot samo sledenje naravnim zakonitostim, ki prežemajo našo galaksijo?

Izračun, ki so ga naredili Maji pravi, da se bo konec leta 2012 zaključila ena evolucijska doba naše Zemlje, ki traja natanko 5125 let. To pa ne pomeni, da bo s tem konec sveta, kot nekateri napovedujejo. To pomeni samo to, da se bo s tem končal čas, ki ga trenutno poznamo. Končal se bo materialni čas, ki ga doživljamo danes in le, če bomo že zdaj poskusili spremeniti svoj način življenja, vnesti spremembe, s katerimi bomo lahko uskladili sebe z naravo in naravnim časom, če bomo zdaj spoznali, da smo del vsega, kar nas obdaja, potem bomo vstopili v novo dobo pripravljeni. Le če bomo naredili ta preskok v zavesti, če bomo usklajeni z naravo, s celotno našo galaksijo, bomo lahko z njo tudi živeli dalje. In Majevski koledar je lep pripomoček, kako se naravnati in uravnati s cikli naravnega časa, kjer je vse v čudovitem redu, kjer ni niti najmanjšega kaosa, kot nam ga v naša življenja narekuje materialni čas.

Majevski koledar sledi ciklu Lune in je sestavljen iz 13 mesecev po natanko 28 dni, kolikor potrebuje Luna, da obkroži Zemljo. 13 x 28 da skupaj natanko 364 dni, en dan kolikor manjka enemu letu, pa predstavlja tako imenovani dan brez časa ali zeleni dan. To je dan, ko se človek obrne vase in pogleda, kaj mu je prineslo preteklo leto, kaj je v tem času spoznal, kaj dosegel, vse to premisli v sebi in se zazre v nov cikel, ki prihaja, da bi v njem živel spoznanja, do katerih je prišel. Je slovo od starega in priprava na novo. En dan, namenjen usklajevanju in pripravi na nov cikel in novo stopnjo v zavesti.

Če opazujemo naravo, vidimo da se resnično vse dogaja v ciklih. Vse je kroženje. Letne dobe si sledijo vsako leto znova: pomlad, poletje, jesen, zima. In spet tako. A nobena pomlad ni enaka prejšnji. Vsaka pomlad, vsako poletje, jesen, zima, so drugačni. In to je spiralno gibanje. Naša celotna galaksija je spirala in vse kar je v naravi, se ravna v natančnem naravnem redu, vse je usklajeno, vse je sinhrono gibanje. Le človek ruši to ravnovesje. Kaos, ki nam ga je prinesel umetni koledar, je tudi v našo zavest vnesel kaos in nas ujel v čas in prostor, ki nam v resnici sploh ne pripada. Nov čas, ki je v naravi že od nekdaj, pa je čas miru in harmonije, je četrta dimenzija, ki ji človek v resnici pripada. Kako naj v svoje življenje vnesemo red, če pa nas čas že v osnovi od njega odvrača? Če pogledamo imena naših mesecev: oktober v resnici pomeni 8 , a je to 10. mesec, november pripada številu 9, pa je to 11. mesec in december, ki skriva v sebi število 10 je 12. mesec, vidimo da tu ni nobene logike. Poleg tega ima vsak od teh mesecev različno število dni. In ne le to, vsake štiri leta imamo celo dan več, ko gre za prestopno leto. Je tu kak red?

Pa poglejmo koledar, ki jemlje za svojo osnovo naravni čas. 13 lun pomeni 13 mesecev, vsak pa ima natanko 28 dni. To je tudi biološki čas ženske, ki je pravi pokazatelj naravnega časa.
Popolna sinhronost, harmonija in red. Vse to vnaša v življenje mir, preprostost in popolno usklajenost vseh dimenzij in zavesti. Povezuje nas z našim planetom Zemlja, nam pomaga dvigniti zavest, prebuditi intuicijo, telepatijo in vse ostale moči, ki nam pripadajo po rojstni pravici ter nas povezuje v enosti.

Majevski koledar ne pomeni le 13 lun po 28 dni, ampak gre še globlje in širše. Vsebuje namreč cel zemljevid, ki nam lahko služi za spoznavanje sebe v naravnem času. To vsebino predstavlja 20 solarnih pečatov in 13 tonov, ki s svojimi kombinacijami (13x20) sestavljajo matrico 13:20, kar je tudi koda oz. frekvenca naravnega, štiridimenzionalnega časa. Kaj to pomeni? To pomeni, da vsakemu med 365 dni v letu, pripada ena kombinacija solarnega pečata in tona. In ko se odvrti vseh 260 kombinacij, se začne nov krog.

Solarni pečati pomenijo vsebino dneva, kaj je tisto, kar nam ta dan lahko ponudi, toni pa dajejo dnevu posebno vibracijo, ki nas uglašuje s kvaliteto naravnega ritma. Solarni pečat in ton torej skupaj orišeta namen in vsebino dneva in če to poznamo, se lahko z dnevom lažje uskladimo, začutimo kaj je tisto, kar nas podpira ta dan in delujemo v skladu s tem. Tako zaplujemo z valom naravnega časa, usklajenosti in vse nam teče lažje, z veliko manj napora in veliko večjo povezanostjo z vsem, kar nas obdaja.

Naslednjič si bomo skupaj pogledali vseh 20 pečatov in 13 tonov ter spoznali, kaj vse prinašajo naši zavesti.

Andreja Cepuš

Se nadaljuje...