Piše: Andreja Paljevec in Ana Švigelj v novih Misterijih www.misteriji.si

Deluje kot močan magnetni življenjski val
Glina je snov z naravno inteligenco, a njenega delovanja znanost ne zna pojasniti. Ljudje se zdravijo z njo od nekdaj, a je ob prodiranju kemičnih zdravil njena zdravilna moč začela toniti v pozabo. Danes se glina spet uveljavlja za zdravljenje številnih bolezni. »Glinena obloga, ki jo položimo na obolelo mesto, deluje kot močan magnetni življenjski val, ki prodira v organ ter vliva moč in zdravje,« je prepričan Janez Ferjuc iz Gmajnice pri Komendi, ki je v Sloveniji poleg pokojnega patra Simona Ašiča največ pripomogel k obujanju vedenja o uporabnosti gline za lajšanje raznih tegob.

Ašič mu je dal prvo znanje o pripravi gline in mu je razložil, kako se glina uporablja za preprečevanje in zdravljenje tisoč in ene bolezni. Gorenjski kopač gline je v dveh desetletjih odkrival učinkovite načine priprave gline za terapevtske namene. V zdravilne namene priporoča izključno glino iz globine. Saj je dobrota vse gline, ki je ležala v naravi šest, sedem in več milijonov let, zdrsnila na dno. Ve, da vse gline, ponudba je v Sloveniji pestra, nimajo enakega zdravilnega učinka ali pa ga sploh nimajo. Odločilna je, poleg kakovosti same, predvsem njena pravilna priprava.

Naš sogovornik si je prenekatero zdravstveno tegobo uspešno odpravil prav z glino: klopni meningoencefalitis, natrgano vez v rami, rano na mehurju in pešanje vida. Ljudje pa najpogosteje prihajajo k njemu zaradi težav s sklepi, hrbtenico, zaradi zlomov, zvinov, izpahov, artritisa … Po dolgoletnih izkušnjah je prepričan, da glina zelo uspešno pomaga pri boleznih kosti in mišic, ginekoloških težavah – cistah in bulah na jajčnikih ali v maternici, slabi prebavi, težavah s črevesjem in želodcem, slabokrvnosti, boleznih, ki jih prinašajo ugrizi okuženih klopov, kožnih obolenjih … Sicer pa berimo, kaj točno je povedal naši sodelavki Andreji Paljevec, ki je skupaj z njim pripravila knjigo o zdravljenju z glino.

Kako vi pripravite glino?
Ključno je, da je glina v loncu boljša kot tista v zemlji. To dosežemo s postopki, ki sem jih odkrival dve desetletji. Pater Ašič mi je povedal, kakšna naj bi bila zdravilna glina, ampak tudi ni vedel, kako naj pridemo do takšne gline. Vedel je, da jo je treba posušiti. Za glino, ki se uživa, priprava ni tako zelo pomembna kot za glino za obloge. Je sicer pomembno, da v sebi ohrani energijo, a za oblogo je priprava še bolj pomembna.

Za obloge glina ne sme biti mleta v mlinu, temveč ročno. Glino razbijem in namočim in čakam, da se spusti. Včasih je treba dodati malo vode, včasih malo gline. Pomembno je, da čim manj mešam. In potem jo je treba pravilno preložiti v posode. Zdaj so plastične posode že neoporečne, imajo certifikat, da so primerne za shranjevanje živil in ne oddajajo nobenih negativnih snovi.

Pomembno je, da glino posuši sonce. In da jo čim manj prijemamo z rokami in da čim manj prihaja v stik s kovino. Umetna svetloba ji ne dene dobro. Ko se glina posuši, ko je povsem suha, sploh ni učinkovita. Deluje šele potem, ko ji dodamo vodo. Ljudje sicer glino pripravljajo na različne načine. Namočijo jo v toplo vodo in dodajo še razna zelišča, denimo seneni drobir … To sicer deluje, vendar pa ima sama glina brez vseh dodatkov največjo vpojno moč. Z vpojno močjo deluje tudi obloga. Obloga nase povleče vzrok, tisto, kar povzroča težave.

Ampak zakaj?
Glina zna razlikovati, kaj je dobro za telo in kaj ni, ve, kaj je tujek. In to zato, ker je v njej silicij, eden najbolj pametnih elementov.

Kot obloga deluje glina različno. Če je glinena obloga tanka, deluje bolj na kožo. Za globinsko delovanje pa potrebuje volumen, da je močna, da srka vase strupe in tako odpravlja vzroke bolezni. Uporabljeno glino zavržemo. Najbolje je, da jo zakopljemo v zemljo, da se razstrupi.

Jo tudi pijemo?
Da. Glina močno razstruplja telo, če jo pijemo.

Kako naj glino pijemo?
Eno leseno žličko gline, žlička je priložena stekleni posodi, stresemo v kozarec z 1,5 do 2 decilitra vode. Pomešamo, prekrijemo z gazo in pustimo, da stoji čez noč. Zjutraj nič ne mešamo, popijemo samo glineno vodo do usedline. Usedlino zavržemo ali pa jo uporabimo za pranje, čiščenje. Tudi za rastline in živali.

Vode in glinene usedline ne pomešamo?
Zadošča pitje glinene vode in glinene vode ne mešamo. Pomešajo in popijejo jo lahko ljudje, ki ne uživajo nobenih zdravil in jo pijejo preventivno. In če imamo preveč želodčne kisline.

Lahko še kaj dodamo?
V glineno vodo lahko dodajamo zelišča. Glina in limonin sok, denimo, čistita kapilare.

Če jemljemo zdravila?
Nikdar ne pijemo glinene vode in tablet hkrati.

Kako si z glino očistimo telo?
Glineno vodo pijemo enaindvajset dni, naredimo sedemdnevni premor in jo pijemo še enaindvajset dni. Najbolje je, da jo pijemo zjutraj. Ne smemo pa pustiti gline v kozarcu več kot 24 ur. Najbolje je, da jo zvečer pripravimo in zjutraj spijemo.

Kdaj?
Najbolje dvakrat na leto, na pomlad in jeseni; spomladi, da se pripravimo na poletje, jeseni pa, da se pripravimo na zimo.

Lahko gline pije vsak?
Pazljivost in pozorno spremljanje pitja glinene vode priporočam pri visokem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, boleznih ledvic, ledvičnih kamnih, pri boleznih žolča, žolčnih kamnih, krvožilnih boleznih in oboleli ščitnici ter hormonskih terapijah.

Kdaj gline ne pijemo?
Med kemoterapijo. Če uživamo antibiotike. Glino odsvetujem v prvih štirih mesecih nosečnosti, po porodu, dojiljam do sedmega meseca in otrokom do petega leta starosti.

Lahko popijemo preveč gline?
Če je telo čisto in nima več nobenih negativnih snovi, strupov, mora glina nekaj potegniti in bi lahko povlekla tudi kakšen dober mineral, katerega bi bilo bolje, da ne bi. Zadostuje, da pijemo glineno vodo.

In če jo pred pitjem pomešamo?
Pred pitjem vode ne mešamo. Če popijemo glino, sicer ni nič narobe, ampak ni treba. Čez noč v vodi namočena glina dobi vse informacije in minerale, ki so v glini. To so potrdile tudi raziskave. Sama glina je skoraj nična, nima nič posebnega. Ne zadrži se nikjer v telesu. Izloči se s sečem in blatom.

Je uživanje gline zaradi aluminija škodljivo?
Glino sestavljajo aluminijevi silikati, to je nesporno. Aluminij je poltežka kovina. Vse kovine, ki jih glina vsebuje – naj bo to arzen, živo srebro ali aluminijevi silikati – ko jih zaužijemo, ne ostanejo v telesu; pomembno pa je, da nase vežejo strupene snovi. Glina vsebuje tudi silicij, kalcij, magnezij …, ki ne vežejo strupenih snovi. Te minerale glina oddaja. Strupe v telesu vežejo težke kovine, ki pa jih je v glini izredno malo, le v sledovih. To pomeni, da je v glini neprimerno manj svinca kot v ribah. Iz gline se težke kovine vsak dan sproti izločijo s sečem in blatom.

Kakšno glino uporabljate v kozmetiki?
Zelo zelo drobno glino. Kar dolgo je trajalo, da smo odkrili postopek za tako učinkovito drobljenje gline. Odkril ga nisem sam, ampak sin Janko. Trenutno je to pomembna sestavina zobne paste, razvijamo pa še glineni šampon. Pri njem je pomemben silicij, ta je namreč nepogrešljiv za roževino in lase. Marsikatera ženska pravi, da je bila hiša polna las, odkar pa uživa glino, so lasje nehali odpadati in se je lasišče zelo popravilo. Korenine lasišča potrebujejo silicij. Silicija je dandanes v prehrani veliko manj, kot ga je bilo nekdaj. Včasih je bilo več silicija v poljščinah.

Včasih se kozarec z vodo in glino razleti …
Da, zaradi energije. Radioaktivnosti. Majhna radioaktivnost, le v sledovih, je koristna. Kozarec z glino se razleti zaradi njene energije. Malce načet kozarec ali slab kozarec se razleti takoj, ali pa mu izbije dno. Glina ima moč raztezanja in se napne. Ko delamo zobno pasto, moramo tako počakati, da se »raztegne«, šele potem jo shranimo v lončke. Preveč agresivna tudi ne sme biti, najti je treba pravo razmerje. To iskanje pa zahteva svoj čas. Z enim kubičnim centimetrom gline bi lahko pokrili nogometno igrišče, toliko se razširi.

Ali glina srka sevanje?
Glino moramo sušiti v primernem prostoru. To pomeni, da v bližini ne sme biti nič, kar oddaja negativno energijo. Ta največkrat prihaja iz tovarn in s kmetijskih zemljišč.

Ste merili?
Več radiestezistov je že merilo pri meni.

In?
Zrak v Komendi je le malo onesnažen. Tu ni nobene industrije, ni goste naseljenosti, potok odnaša negativno energijo. Knežji potok izvira v Tunjicah, potok Knež pa izvira prav v naši gmajni. Pritokov nima in daleč naokrog ni nobenega tovarniškega dimnika. Tovarniški dimniki so zagotovo še vedno največji onesnaževalci. V Trbovljah in v Celju zagotovo ne bi mogel sušiti gline.

Kako vemo, ali glina deluje?
Ko se začne sušiti. Če imamo glineno oblogo celo noč, je lahko, ko jo odstranimo, bodisi povsem suha ali pa povsem mokra. To je odvisno od tega, koliko učinkovita je glina. Če naredimo tanko oblogo, se bo hitro posušila. In ko se posuši, neha učinkovati. Za en centimeter debelo oblogo je najbolje, da učinkuje štiri ure. Če je debela dva centimetra, pa jo imamo lahko na prizadetem mestu tudi deset ur ali pa vso noč. Velikost ni tako pomembna, bolj je pomemben volumen.

Jo grejemo?
Ljudje imajo različne telesne temperature. Če imamo nizko telesno temperaturo, je obloge bolje ogreti. Prehladila pa glina človeka ne bo. Med zdravljenjem z glino je treba tudi uživati zdravo hrano. Odsvetujem vse, kar je belega, in pretirano uživanje mesa.

Koliko časa se oblagamo z glino?
Pri nanašanju oblog je potrebna disciplina, zato ga ne prekinjamo, saj glina izzove procese, ki se verižno sproščajo po vsem telesu. Pomembno je, da terapijo z glinenimi obkladki izvajamo najmanj dvajset dni, lahko tudi dlje, odvisno od bolezni.

Kako oblagamo telo?
Pri glavobolu glinen obkladek polagamo na čelo in tilnik, pri zatekajočih gležnjih na jetra, pri išiasu na križ. Pri depresiji na tilnik, zatilje, hkrati pa pijemo glino. Pri duševnih težavah je priporočljivo, da dajemo obkladke na jetra ali pa na tilnik. Pri boleznih ledvic polagamo obkladke na hrbet med ledvicama. Tudi šumenje v ušesih, slab vid in sluh ter zobobol je mogoče ozdraviti z obkladki iz gline. Pri nemirnih, trzajočih, hladnih ali vročih nogah je treba obloge polagati na hrbtenico, zelo priporočljive pa so tudi glinene kopeli, ki jih delamo vsak dan vsaj mesec dni.

Kako napravimo glineno kopel?
Za pripravo potrebujemo pet litrov tople vode, v lavor stresemo 200 gramov ali en jogurtov lonček gline in deset do dvanajst minut namakamo noge do gležnjev. V tem času se izloči iz telesa v vodo toliko negativnih stvari, strupov, bolezni, da jo je treba takoj zavreči. Otroci s posebnimi potrebami imajo v telesu običajno dosti težkih kovin. Glinene kopeli le te čistijo, samo treba jih je delati najmanj trideset dni po deset minut. Če je treba urediti nohte ali kožo na nogah ali imamo vraščen noht, glinena kopel deluje narkotično, zato jo lahko uporabljamo pri pedikuri; sedem minut omrtviči obnohtnico in nič ne boli. Vrh tega to očisti vse obžilje.

Se kopamo v glineni kopeli?
Kopeli celega telesa niso priporočljive. Ledvice ne smejo biti v vodi. Priporočljive pa so ročne in nožne glinene kopeli, če imamo kakšna vnetja ali se nam gnoji za nohti.

Kje naj hranimo glino?
Eni jo hranijo na balkonu, drugi v kleti, v dnevni sobi. Glina, ki je zaprta v posodi, ne vpliva na okolje. Za vpliv na okolje potrebujemo glino v bombažni vrečki; ta nase vleče vse negativnosti v prostoru.

Jih imate?
Izdelujemo energetske vrečke, tako so jih poimenovali ljudje. Menjajo jih na dva ali tri mesece. To glino imajo tudi po pisarnah za nevtraliziranje sevanj. Glina deluje v premeru trideset metrov.

Naj glini kaj dodamo?
Glina in limona dobro čistita kožo. V glineno vodo lahko dodajamo tudi razna zelišča. Pri suhi koži je treba zagotovo v glino dodati kakšno zel. V kremo dodamo jojobino olje, arganovo olje, limonsko travo, kavo … To vse pozitivno učinkuje na kožo, ko pa je dodana še glina, pa še toliko bolj.

Ima glina kake stranske učinke?
V štiridesetih letih, odkar se pogovarjam z ljudmi, ki uživajo glino, mi še niti eden ni rekel, da mu je glina naredila kaj slabega, dobrega pa veliko. Posebej izboljša počutje, prebavo, sklepe in kosti.

Deluje hitro?
Ne. Deluje na dolgi rok. Veliko ljudem se tegobe razvijajo deset ali dvajset let in jih seveda ni mogoče odpraviti čez noč. Še močna kemija ne deluje takoj. Tudi kalcij, na primer, se nalaga več let. Poleg gline je za ozdravitev potrebna tudi pravilna prehrana …

Kaj je pravzaprav naloga gline?
Glina vzpostavlja ravnovesje v telesu; če je v telesu preveč mineralov, jih vsrka, če jih je premalo, jih doda. Glina sicer še vedno velja za slabo zemljo, ki pa jo ljudje, ki jim pomaga, vse bolj hvalijo in širijo dober glas dlje kot v deveto vas.

Andreja Paljevec   

Fango – zdravilno solinsko blato
Fango je zdravilno solinsko blato, imenujejo ga tudi črno zlato. To je s slanico obogatena istrska ilovica, pastozna, drobnozrnata, naravno mehka homogena masa črnikaste barve. Zaradi postopnega dozorevanja v solinskih bazenih je v njej veliko mineralov in ga uporabljajo za zdravljenje. Blatne obloge priporočajo pri bolečinah v hrbtenici, križu, sklepih, pri mišičnih bolečinah in kroničnem revmatizmu.

Fango uporabljajo tudi v sprostitvene in lepotne namene, ker pospešuje izločanje znoja in odpadlih snovi iz telesa, koža pa postane mehkejša, bolj napeta in bolj čista. Uporaben je za odpravo celulita in pri preoblikovanju telesa.

Solinski fango uporabljajo za blatne obloge na obolelih mestih ali pa, pomešanega s slanico in z morsko vodo, za blatne fango kopeli. Je naravno zdravilno sredstvo za kronične in vnetne revmatske bolezni, ginekološke kronične bolezni nemalignega značaja, sterilnost, kronične urološke težave, impotenco, inkontinenco, kožne bolezni, predvsem luskavico, akne in druge kronične spremembe na koži.

Blato se zaradi fizikalnih lastnosti ohlaja zelo počasi. Pri tem je ključna debelina obloge. Tanjši namazi so namenjeni za sprostitev in v kozmetiki. Debelejša obloga pospeši lokalno cirkulacijo, izboljša prekisičenost tkiv, pospešeno odplavlja razpadle snovi in ima protibolečinski učinek. Toplota ima še pomirjevalni učinek.
Drugi pomembni učinek fanga pa je kemični; v blatu so železov sulfat in žveplova kislina, ki izzoveta povečano prekrvitev kože, in alkalni sulfidi, ki pospešujejo luščenje poroženelih delov kože. Huminske kisline delujejo protirevmatsko, prek vpliva na hipofizo pa imajo pozitiven učinek pri ženskih boleznih in motnjah.
Za učinkovito delovanje blato segrejejo na 42 do 45 stopinj Celzija in ga nanesejo neposredno na kožo tri do pet centimetrov debelo za 20 do 30 minut. Sledi polurni počitek.

Raba solinskega blata v zdravilne namene sega v trinajsto stoletje, ko je Portorož postal znan kot zdraviliški kraj. Takrat so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca zdravili nekatere bolezni z morsko vodo in blatom iz bližnjih solin.

Morsko blato strojno izkopljejo iz morja pred solinami ali pa iz kanalov znotraj solin. Grobo ter nato še fino ga pregnetejo in zorijo.

Solinski peloid nastaja na solinskih poljih oziroma zorilnih bazenih v stiku s slanicami iz kristalizacijskih bazenov. Solinski peloid je podvržen oksidaciji, zato ga v depojih vedno pokrijejo s slojem slanice, ki preprečuje sušenje in spreminjanje gostote.

Solinsko blato oziroma peloid iz Sečovelj ima 6,9 pH, 41,86 odstotkov vode, 58,14 odstotkov delcev s premerom 0,02 milimetra ter koncentracije kloridnih, natrijevih, sulfatnih, magnezijevih, železovih, kalijevih, kalcijevih in ogljikovodikovih ionov.

Ana Švigelj