Lovci skušajo v javnosti večkrat ustvariti vtis, da pobijajo živali zato, ker naj bi s tem uravnavali naravno ravnovesje, čeprav je že večkrat  dokazano, da ravno lov povečuje število rojstev živali, ki se s tem ščitijo pred izumrtjem lastne vrste. Kdor bo skrbno pregledal vsebine in fotografije v mesečni reviji Lovec, ki jih je možno prebrati tudi na spletni strani, bo morda prišel do drugačnega zaključka: je glavni namen lova želja po ubijanju živali in razkazovanju žrtev? Objavljamo nekaj odlomkov iz zadnjih številk revije Lovec, mnenje o vsebini pa prepuščamo vam, drage bralke in bralci.

Lovci  ubijajo tudi mladiče, da razbremenijo mater
Septembra, z začetkom lovne dobe za uresničitev odstrela mladičev (in srn), se po navadi zapodimo v revirje lovišča ter poskušamo čim prej bolj ali manj uspešno poravnati lovske »planske obveznosti« z odstrelom tudi »netrofejnega dela« srnjadi (mladiči in ne), ki ga po opravljenem trofejnem« odstrelu (srnjadi) predpisujejo tudi interni akti lovskih družin.

Stroka tudi predpisuje, naj bi glavnino odstrela mladičev srnjadi (lovna doba 1. 9. - 31.12.) opravili čim prej oziroma že v septembru in oktobru, kar utemeljujem s tem, da je treba srno – mater čim prej razbremeniti. Razlog za čimprejšnjo razbremenitev srne (matere) morda ni povsem utemeljen, saj ne gre preveč dvomiti v splošno dovršenost narave, pri čemer je normalno razvita srna v »normalnih razmerah« sposobna uspešno vzrediti dva ali celo tri mladiče.

Poleg tega še docela ne poznamo posledic stresa matere zaradi izgube mladičev. (Spremeniti bi bilo treba načela odstrela srnjih mladičev in enoletne srnjadi, Matjaž Cizel, dipl. inž. gozd.)

Opomba uredništva: Lovci ne povedo, da streljajo mladiče, da se srna začne spet čimprej pariti, da bo imela nove mladiče in da jih bodo lovci lahko spet na veliko streljali.

Urad varuhinje človekovih pravic je pohvalil lovce
Zbor je pozdravila tudi mag. Kornelija Marzel, namestnica Varuhinje človekovih pravic, ki je spregovorila o pravicah ljudi do zdravega okolja in vplivih kmetijskega (agrarnega) okolja na prostoživeče živalstvo ter izrekla pohvalo in priznanje lovski organizaciji in njenim partnerjem ter znanstvenim sodelavcem, ki se s skupnimi akcijami in dogovori zavzemajo za zdravo okolje divjadi in ljudi. (Lovski dnevi 2011, Boris Leskovic)

Lovec je priznal, da se živali zaradi lova branijo s povečanim številom rojstev
Splošno je znano, da v določenem okolju srnjad na povečan odstrel »odgovori« zelo značilno, in   sicer s povečano stopnjo razmnoževanja, vedno pa v skladu z zmogljivostjo določenega okolja.
Vir: revija Lovec, oktober 2010

Zahtevajo nadomestilo za izgubo lovskega psa
Menim, da si vsak dober vodnik lovsko uporabnega psa v primeru njegove nenadne izgube zasluži nadomestilo za nakup novega  mladiča – lahko tudi iz posebnega sklada, vendar ga je  treba najprej ustanoviti in določiti jasna in nedvoumna merila za koriščenje sredstev. (Pobuda za kolektivno zavarovanje lovskih psov že zdavnaj predstavljena, a nikoli uresničena! mag. Marko Mali)
Nekaj vtisov tabornikov: »… Dopadlo se mi je iztrebljenje uplenjene srne - mladice …« Jure (Četrti lovski tabor ZLD Prekmurja za mlade, Štefan Nemec)
Vir: revija Lovec,  september 2011

Volk je tekmec lovcem pri uravnavanju števila divjadi
Kakšen vpliv ima volk na plenske vrste, je ena od pomembnih tematik pri upravljanju z volkom in divjadjo, saj je že pri naslednjem vprašanju kar dve tretjini lovcev odgovorilo, da si z volkovi lahko delijo vlogo tistega, ki uravnava število divjadi v gozdu, torej ga sprejemajo kot enakopravnega tekmeca. Volk je znan kot oportunist – lovi tisto, kar mu je v danem trenutku lažje; to so pogosto mlajši, ostareli in telesno šibki osebki. (Ali je ohranitev volkov v Sloveniji pomembna za lovce? U. Marinko, A. Majić Skrbinšek, M. Krofel, I. Kos)

V enem dnevu ustrelil več kot tisoč fazanov
Nekemu bogatemu evropskemu zgolj »strelcu na fazane« je uspel neverjeten (ne)lovski podvig. S pomočjo petih pomagačev, ki so mu sproti hiteli polniti puške z novimi naboji, je v enem dnevu »sklatil« kar 1.212 fazanov. Tako se je»revež« lahko okitil z neslavnim svetovnim rekordom … Ko sem prijaznega Michala Patrika, direktorja fazanerije Palárikovo, vprašal, kako kot lovec gleda na takšno »morijo«, mi je dejal, da je (ne)tekmovalni lov na fazane pač sestavni del letnega poslovnega finančnega načrta, za katerega je prav tako zadolžen kot direktor. (V slovaškem dvorcu Palárikovo, kjer se je rodil CIC, Franc Rotar)

Za škofjeloške učence in učitelje je pobijanje živali vzorno dejanje
Ker naš poklic terja zdravo telo in tudi zdrav duh, smo se v projektnem timu odločili, da v okviru našega gesla Zdrav duh v zdravem telesu izpeljemo pohod do lovske koče Lovske družine na Sorškem polju. Predsednik LD Sorško polje Franc Šetina je udeležence pohoda seznanil s pomenom njihove LD in jih povabil na ogled ograde s fazani, namenjenimi za izpust v lovišče na Sorškem polju.

Povabil jih je tudi na vadišča, posebne površine, kjer lovske pse, predvsem jazbečarje in terierje, usposabljajo za preganjanje lisic iz rovov. Podprli smo posnemanja vredno, zdravo in za naše otroke/učence vzorno dejanje, čemur sledila le še vrnitev domov. (Za zdrav duh in zdravo telo k lovski koči na Sorškem polju, Skupina Zdrave šole OŠ Cvetka Golarja – M. Hafner)

Lovci želijo loviti živali tudi v onostranstvu
Počasi se veča naša lovska družina v onstranstvu, v večnih loviščih. Tam je menda lovcem najlepše; tam ni več lovske zavisti in prerekanj za boljše stojišče. Tam so vsi enaki – vsi so prijatelji in složni med seboj. Ravno zato menim, da mi ne bo težko, ko bo prišel tudi moj čas, da stopim med prijatelje, ki so že tam, in bom z njimi lovil po zelenih poljanah večnosti. (Bojan je bil  uspešen in strpen pri zbliževanju  ljudi različnih idej in mnenj, Mihael Skerl)
Vir: revija Lovec,  december 2011

Lovci želijo biti enotni z društvi, ki so proti ubijanju živali
Glavni poudarki mojega vodenja LZS v naslednjem mandatu pa so: … skupno in enotno delovanje z drugimi nevladnimi organizacijami in usklajeno delovanje na področju varstva divjega živalstva, narave in okolja. (In vendar se vrti…, mag. Srečko F. Krope, predsednik LZS)

Lovci bodo učence vzgajali v odgovorne osebe do narave in živali?
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Srečko F. Krope je v četrtek, 8. decembra 2011, podpisal dogovor o dolgoročnem sodelovanju pri naravoslovni in naravovarstveni dejavnosti z Osnovno šolo Dušana Muniha - Most na Soči in s Triglavskim narodnim parkom. Lovska zveza Slovenije je podpisala sporazum z namenom ozaveščanja mladih o pomenu kakovosti bivalnega okolja, predvsem pa neokrnjene narave, ki jih obdaja, ter jih tako vzgojiti v odgovorne osebe, ki bodo varovale okolje in ohranjale naravo.( Podpisan dogovor o skupnem izvajanju naravoslovne dejavnosti, Srečko Žerjav)

Kdo bolj povzroča nemir pri živalih na Barju – lovci ali sprehajalci in kolesarji?
Stane Čuden, gospodar LD Brezovica: »Lovci namreč vedno bolj opažamo, da Barje premalo spoštujejo sprehajalci, kolesarji, motoristi in tudi vodniki psov. Številna divjad tod nima miru tudi zaradi balonov in prenizko letečih motornih zmajev. (Z roba Ljubljanskega Barja, Franc Rotar)
Vir: revija Lovec,  januar 2012

Pri ubijanju se lovci duševno odpočijejo?
Vendar lovstvo ni samo gospodarska panoga, ki donaša materialne koristi, ki se dajo izraziti v denarju; lovec se na lovu vsestransko telesno utrjuje, uri v streljanju, v opazovanju okolice, v samostojnem in hitrem odločanju itd., kar ni brez pomena za obrambo države. Na lovu se človek tudi razvedri, duševno odpočije in črpa novih moči za svoje redno delo. Tudi to so velike koristi, ki jih država upošteva, ko skrbi za napredek lovstva,« je v uvodu k drugi izdaji knjige NAŠ LOV julija leta 1950 zapisal dr. Janko Lavrič, načelnik Uprave za lovstvo pri ministrstvu za gozdarstvo LRS (Ljudske republike Slovenije). (Naš lov pred 55 leti in danes, dr. Marjan Toš).

V Španiji se letno pri lovu obrača kar 3 milijarde evrov
Na kongresu z naslovom Lov in razvoj kmetijskega prostora je španska ministrica za kmetijstvo opozorila na pomen lovstva kot gospodarske panoge in predstavila podatek, po katerem naj bi se v lovstvu v tej državi na leto obračalo kar približno 3 milijarde evrov. Za primerjavo zapišimo, da se v tradicionalno znani panogi pridelave oliv in oljčnega olja na leto obrača približno 1,8 milijarde evrov. (Na kratko iz tujega tiska, mag. Janko Mehle)
Vir: revija Lovec,  februar 2012

Lov je umsko duševna motnja
»Prišel bo čas, ko javnost ne bo več dovoljevala zabave, ki temelji na zlorabljanju in ubijanju živali. Zgodilo se bo, toda kdaj? Kdaj bomo dosegli, da se bo lov (ubijanje živali za razvedrilo) obravnaval kot umsko-duševna motnja?« - Albert Schweitzer (Večna Treblinka, Charles Patterson)

Vir: revija Osvoboditev živali