Piše: Aurigo

Odpravim se v raziskovanje proti vzhodu Londona. Moj današnji cilj je Angleška banka , ki je sedaj spremenjena v muzej in Tower. Na neki točki mi mojo pozornost obrne skupina petindvajsetletnih bejb s svojim vreščanjem. S kovčki prihajajo iz hotela.

Fasada hotela je okrašena s kipi. Vhod podpirata dva leteča leva. Zazrem se v njih, oh imperij, potem moj pogled zaplava proti vrhu stavbe. Moje oči se srečajo z njim. Srčno se razveselim odkritja. Še bolj zaradi tega, ker sem prejšnji dan prehodil več ko deset kilometrov in nisem odkril ničesar enakega. Na vrhu stavbe na krogli stoji sam Merkur s pozlačeno palico kaducejem v roki.

Očitno je, da kaducej niso dolgo tega barvali. Niso minile niti 2 leti? Ali vzdržujejo črte in vedo kaj o zmajevih črta? Zmajeva črta pri hotelu Travelodge na King Crossu deluje.

Ko gledam turistični zemljevid Londona za avtobuse in postavitev cerkva, me leta zavede, saj prikazuje ravno linijo do dveh cerkva. Zato se odpravim do zadnja anglikanske cerkve svetega Marka. Kasneje ko kupim normalen zemljevid, opazim, da ne teče ravna črta. A je bila pot poučna in zanimiva. Pred etiopskio cerkvijo srečam etiopskega krščanskega duhovnika. Pred desetimi dnevi sem ga rrečal v Jeruzalemu. Res čudna so ta naključja. V etipski cerkvi pri božjem grobu so nam še govorili, da je to najrevnejša cerkev v Jeruzalemu. Pred naslednjo baptistično cerkvijo stoji napis iz Janezovega evangelija: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« No, v naslednji ulici je spominska plošča posvečena ruskemu revolucionarju in državniku Vladimiru Iliču Uljanov LENINU, ki se je zadrževal v tej ulici na Percy Circusu. Angleže nič ne moti če postavljajo svetovnemu revolucionarju historično ploščo. Biznis je biznis. Včasih se zdi, da je življenje v kakšnem dnevu polno naključij, ki zaznamujejo vsak naslednji dogodek. Zato verjetno tudi v mladosti nisem hotel hoditi okoli po svetu, ker se bi lahko preveč dogajalo.

Ko vstopim v angličansko cerkvijo svetega Marka, se ravnokar končuje maša. Okoli trideset ljudi je zbranih v cerkvi. Po rdečem tepihu se valja s triletnim otrokom mamica z reggie lasmi. Mali se dere in kobaca po tleh, ona se z njim napol igra in ga miri. Še morda dve ali tri  mlade družine, preostali zbrani, vsi starejša populacija nad 50 do 75 let. Ko se maša konča, duhovnik vsakemu faranu poda roko. Ni jih veliko in to zlahka opravi. Na desni strani cerkve je miza na kateri je kup plišastih igrač. Igrače za otroke privabit? Celotna scena me prej spominja na vrtec. V preddverju cerkve je kup oglasov, ki vabijo na krščansko meditacijo, tai chi, na kung chi, jogo, suportivne skupine v krščanski meditacijski vernik. Po tem obisku te maše, lahko ugotovim le to, vernikov skorajda ni več. Zahodno krščanstvo, cerkev, je pač izgubila svojo identiteto in orientacijo urbanem svetu. Ostajajo le gromozanske cerkve, spomin nekega časa.
Aksiomi: London je veliko mesto, London je multikulturalno mesto,  London je turistično mesto.

London je veliko mesto.
Ko smo se vračali iz Stonehenga v London, smo potrebovali več kot debelo uro, da smo se preko treh voznih pasov iz predmestja prebili v center Londona. Vodič je večerno gnečo komentiral, da se bodo v tem času začele igrati nogometne tekme: Chelsea in ostalih nogometnih moštev. Za najhitrejšo pot z avtomobilom po Londonu obvezna uporaba GPS-a. 26. novembra 2011 v časopisu Delo izjavi Anglež O.C., ki živi v Sloveniji že 5 let (poprej je živel v Parizu 10 let): »Slovenijo dojemam kot majhno vas«. In to je čista resnica.

London je multikulturalno mesto.
Je merilo za multikulturalnost: koliko Japonk srečaš zjutraj, ko gredo na delo ali faks?

London je turistično mesto.
Trume turistov se še v jesenskem času valijo proti Westminstrski palači ali Towerju.
Tem trditvam sledijo negacije. Ali zakaj ne bi živel v Londonu. Angleška prestolnica je morda preveliko mesto in rabiš, da prideš na zeleno deželo vsaj 2 uri. Londonski zrak je na trenutke zelo zadušljiv pri vseh avtomobilskih izpuhih  in ostalih vozilih, ki se vozijo po londonskih cestah. To ni prijazno mesto za kolesarje in nima kaj dosti kolesarskih stez. Tripasovnica: notranji pas, je namenjen predvsem za rdeče londonske avtobuse, črne taksije in po notranjem pasu tripasovnice se prevažajo tudi kolesarji. Prvi dan še nisem doumel zakaj kolesarji tako šibajo po tem notranjem pasu, kakor, da so na kolesarski dirki. Med vožnjo nazaj v London, nam je vodič razodel celotni misterij londonskega kolesarstva, ko smo skoraj zbili enega od kolesarjev.
»Tukaj v Londonu, med kolesarji in avtobusi ter taksiji poteka večni  boj. Kdo bo prvi in kdo bo zasedel svoj prostor na odstavnem pasu. Kolesarji so velikokrat zvečer ali  ponoči brez luči in takrat je najnevarnejše.« Šele drugi dan sem temu bolj posvetil pozornost. Resnično, kolesar šiba pred rdečim avtobusom 30 do 40 km na uro, avtobus vozi takoj za njim, ga skoraj rine in poljublja v zadnje kolo s svojim sprednjim delom. Strašno. V Sloveniji imamo kolesarji glede na te razmere promenado. Torej če potrebujete adrenalin se spustite po Londonu s kolesom.

A zakaj priporočam obisk Londona.

Zaradi arhitekture. Stare in novejše.

Viktorijanska arhitektura, prečudoviti Russel hotel, ki je bil zgrajen leta 1898 (Charles Fitzroy Doll), s svojo velikostjo in obliko vzburi domišljijo, kako so lahko to zgradili ob koncu 19. stoletja in kaj še bo? Nekaj ostankov lesene arhitekture iz 17. stoletja. Mešanje starega s sodobnim. Novejše stolpnice vstavljene med stare viktorijanske zgradbe.

Presune te, drugi najvišji objekt v Evropi ob bregu Temze, ki bo zgrajena leta 2012. Predvidevam, da  tudi zaradi obeležitve olimpijskih iger leta 2012. Stolpnica Shard London Bridge ali tudi Shard of Glass bo visoka 310 metrov. Zgrajena je po načrtih italijanskega arhitekta Renza Piana. 72 nadstropij. V stolpnici bo vsega po malem. Od pisarn, restavracij, hotela Shangri la, stanovanj, observatorija. V Londonu imajo slovenski arhitekti snovi za sanjanje več kot dovolj. Prav smešne so izjave slovenskih arhitektov, ki se kitijo z najvišjo slovensko stolpnico v BTC-ju v Ljubljani (96 m). Vauu, oh, kaj in kako so nekaj zgradili. Vaške zgodbe.

Zaradi poceni knjig v knjigarnah.

Končno pride v moje roke tudi knjiga Green Man and Dragon angleškega avtorja o zmajevih črtah Paula Broadhursta. Knjigo sem že nekaj časa iskal. Cena malenkost, 15 funtov. Kaj več literature nisem kupoval zaradi že polnega nahrbtnika. Vsebina te knjige vam razodene skrivnost človekovega življenja na Zemlji. Priporočam. Ob prebiranju določenega poglavja knjige Green man and Dragon, naletim na ukrotitev zmaja ter pomenu v kitajskem feng-shuiju. Sočasno mi sorodnica vrne nazaj knjigo: Feng Shui, A Laymans Guide avtorice Evelyn Lip. Proti koncu te knjige sledijo barvne fotografije azurnega zmaja in belega tigra. Yin in Yang. Moška energija spomladanskega modrega zmaja in jesenska ženska energija belega tigra. Sem povedal zadosti?

Zaradi gastronomije, mnogoštevilnih pubov in ponudbe pive.

Ko novinarka povpraša slovenskega glasbenika M.G.G-ja, kaj je za njega hedonizem, ji odgovori:
»Napajanje z lepoto, hrano, dobrim vinom, družbo in dekleti.« Eeeeee, vidite, to vam je samsara.
Preden sem prišel v London sem si obljubil, da bom grešil in bom poskusil to angleško kulinariko. Tradicionalno ribo s čipsom in pravi angleški zajtrk. Riba ni bogznakaj, sem pa odkril razliko med pomfritom (french fried) in angleškim krompirčkom (chips), čips je dvakrat ali trikrat povečan francoski pomfrit. Manjkal ni tudi obisk indijske restavracije. Morda sem še najbolj kvalitetno jedel po mojem okusu, pecivo in majhne polnene rolice Glastonburyiju. Pri nas so takšne pekarne prišle s svojo ponudbo do največ: slabega bureka ali zapečene pice. A tudi lonodonski pubi niso takšni,  kakršne so odpirali pri nas v 90. stoletjih prejšnjega stoletja. Pub se v svojem bistvu lahko primerja s tradicionalno slovensko gostilno, vsaj skorajda v vsakem od njih strežejo s hrano. Edina kvantitativna in kvalitativna razlika je v tem, da imajo v pubu na voljo za gosta po več kot 8 piv. Pravzaprav šest ali več vrst točenih piv. Da o dodatnem izboru piv v steklenicah ne govorimo. Pol poti v nebesa (Halfway to Heaven) se je imenoval pub na moji poti, in najbrž je to s pivom tudi deloma res. V ustih mi je ostal več kot dober okus lahkega točenega piva Greene Kinga (zelenega kralja, ki asociira na zelenega moža ali zelenega Jurija) s 4,2 % stopnjo alkohola in lokalnega piva Red Fox, ki se vari samo na jesen. To kar nas vneto prepričuje naš lokalni pivovar že 40 let, kako kvalitetno in okusno pivo imamo in kakšna ponudba piva je pri nas, je samo bajka za otroke. Edina resnica je v tem, da imamo cenovno zaprt trg za tisoče grenkih temno-rumenih okusov. Več o kulinariki Londona in turističnem utripu si lahko poiščete v Sobotni prilogi Dela v članku Kuhan in pečen, s podnaslovom Londonski festival restavracij (22. oktobra 2011)

Zaradi kakovostnega blaga v trgovini in mode.

Če bodo letalske karte v prihodnosti ostale v mejah sedanje cene, bo London postal šoping raj za Slovence.  Večinoma izdelkov, ki sem jih videl v izložbah, se mi je zdelo po svoji  kvaliteti odlično. Da o dizajnu izdelkov ne sploh ne govorimo. Ko gledam razstavljene stvari v slovenskih izložbah, me že nekaj let obdaja občutek, da so to cunje, cote, krpe, krpice. Izdelki slabe kvalitete, druge in tretje stopnje kvalitete, ki prijadrajo v ljubljanske trgovine iz večjih mest ali iz ostankov svetovne proizvodnje. Najbolj me jezi to, da od največjega slovenskega čevljarja ne morem kupiti klasičnih čevljev že par let, čeprav so jih poprej izdelovali. Z dobrim obuvalom in normalnim podplatom. Izdelujejo vse vrste ostalih primerkov, po ne vem kakšni sicilijansko - italijanski modi. Potem se čudijo, da imajo izgubo. Naženite svoje oblikovalce v večja evropska mesta London, Pariz in ne da 30 let sedijo ob tisti sivi reki, lovijo ribe in malajo čevlje. Da o postavitvi slovenskih izložb pri nas ne izgubljamo kaj dosti besed. Dandanes smo pri nas očitno prišli do slame.

Zaradi muzejev.

O muzejih ne morem kaj velikega spregovoriti, nisem imel veliko časa, da jih bih obiskal. Verjetno me v prihodnosti še čakajo.

Zaradi umetnin.

Kdor nalaga svoj denar v umetnine, ima tukaj izbiro. Slika beneškega kanala slikarja Marc Aldine 22.500 funtov (A Quiet Back Canal). Stari ribič, ki je prej podoben bavarskemu lovcu (Wolfl 3.950 funtov) in Velika uharica Karla Martensa za 2.450 funtov. Ta odstavek je nastal zgolj zaradi tiste sove uharice, tako premeteno in pametno kot Minerva zre iz izložbe na mimoidočega.

Zaradi sprehodov ob Temzi.

Sprehodi ob Temzi so res lahko veličastni, ure in ure dolge hoje, ob množici ljudi in zahajajočem soncu. Privoščite si večerni enourni sprehod in potem obiščite gledališče ali mjuzikel, če boste še pri močeh.

Zaradi idej.

V centru mesta opazim vojaško vozilo – amfibijo, prebarvano v rumeno barvo, ki prevaža turiste. Zavidamo lahko tistim, ki imajo sedaj možnost šolanja na kakšnih oblikovalskih, umetniških  fakultetah v Londonu ali njegovi okolici. Kajti, v svojem vsakodnevnem življenju lahko vidijo toliko različnih stvari, ki so večinoma kvalitetne in iz vseh koncev sveta. Je pa vprašanje, če vedo to potem spraviti v promet?

Naj zaključim dopoldanski del s tržnico. O kakšni natančni podrobnosti o vhodu v City si boste morda več prebrali v prihodnji elektronski knjigi, ki jo pripravljam. Smithfield tržnica (Smithfield Market), ki je bila postavljena na novo leta 1860 za prodajo mesa in perutnine? Ta kraj je imel tudi poprej v zgodovini krvavo mesto. Na tem mestu so se prirejali viteški turnirji, kasneje pa je postalo mesto javnih eksekucij za revolucionarje, heretike, disidente, prevarante. Na tem prostoru so pokončali škotskega plemiča Williama Wallaceja, tukaj je bil pokončan tudi voditelj kmečkega upora Wat Tyler. Londonska tržnica je na fasadi obdana z majhnimi osemkrakimi zvezdicami, šestnajst krakim levjim soncem in velikimi zmaji, ki bruhajo ogenj. Zmaji nosijo na svojem krilu rdeči križ. Je torej to znak, da so jih ukrotili? Londonski grb z dvema grifonoma (ali zmajema), ki držita ščit s križem. (Dobra zaščita.) Grb ima na spodnji strani napis Domine Dirige Nos ali Gospod nas usmerja (Gospod nas vodi).

Post scriptum: v Ljubljani opazim Merkurja z začetnicami A in V. Le kaj pomenita ti dve črki?

Slika 1: levi na stavbi hotela Travelodge
Slika 2: Merkur z zlatim kaducejem (in s prstom WTF)
Slika 3: spominska plošča Leninu
Slika 4: Russel hotel (Russel Square)
Slika 5: leseni ostanki (Chancery Lane)
Slika 6: Staro in v ozadju novo
Slika 7: novejša ahitektura (Holborn Circus)
Slika 8: novejša ahitektura (Holborn Circus)
Slika 9: Shaftesbury
Slika 10: kockasta stavba
Slika 11: polkrogla ob Temzi
Slika 12: najvišja stolpnica v Evropi Shard London Bridge
Slika 13: zgradba v Sohu
Slika 14: provansalski sendvič, sesam sendvič in ostalo
Slika 15: londonske slaščice
Slika 16: pub Half way to Heaven
Slika 17: pub politikov od znotraj
Slika 18: točilnica piva 1
Slika 19: obleka
Slika 20: srajca
Slika 21: čevlji
Slika 22: izložba
Slika 23: prodajna slika sove
Slika 24: kamnoseštvo otroka in plodovnice z imenom Začetek
Slika 25: peš most čez Temzo
Slika 26: mostovi na Temzi
Slika 27: predstava v Londonu
Slika 28: rumena amfibija na londonskih ulicah
Slika 29: Zmaj na tržnici Smithfield (Smithfield Market)
Slika 30: londonska zmaja  (Domine Dirige Nos)
Slika 31: varuha žrtev I. svetovne vojne
Slika 32: šestnajst krako levje sonce
Slika 33: ljubljanski Merkur A V