|  Drevesa rodovitna, in vsa srca, ki nam nesebično dajete, s čem obdajamo mi ljudje.
Prosim ne bodimo taki, da vse rodovitno kar nam nesebično daje, obdamo z hladnimi, pristranskimi nepravičnimi medsebojnimi odnosi žleda, ki zatre in lomi vse, kar je dobrega v ljudeh in naravi.
Če pa bomo kot smreke, ki se ne dvigujejo oholo samovšečno nad vse ostale, bomo spoznali obljubo in skrivnost zim-zelenosti, kar pa pomeni,- živeti v resničnem pomenu besede prav-, v vseh časih in zmeraj.
Edino tako zmoremo spoznati skrivnost narave in celote.
|
NE ZAMUDITE
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Nan dne torek, 11. februar 2014 @ 17:37 CET
Poetske, sanjave dušice, niste v pravem odnosu s "pragmatičnostjo" matere narave :)
MMC
"Če ne pospravimo vseh iglavcev, zlasti smrek, iz gozdov do začetka pomladi, je to idealno gojišče za podlubnike oziroma lubadarje."
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne torek, 11. februar 2014 @ 19:36 CET
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Nan dne sreda, 12. februar 2014 @ 13:23 CET
"Saj veš če bo šlo tako naprej???"
--------
Mirjan, naj te ne skrbi, s pesniki je tako, da več kaosa je okoli njih, bolj so navdihnjeni ;)
lp
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sreda, 12. februar 2014 @ 17:24 CET
Človek, ko se utaplja v kaosu, nima časa napisati lepe
pesmi,
ampak se lahko prime za ponujeno roko, ki ga reši iz
kaosa.
to je v tem edini pravi navdih.
Mogoče kasneje iz spoznanja navdiha lahko da kakšen
pravi nasvet
soljudem.
Je konec iskanja, bo teža spoznanja pregnala nemir.
Naj kislo deževje skoz golo vejevje skali vsak izvir?
Lp
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Nan dne sreda, 12. februar 2014 @ 17:40 CET
Primi se za lastno roko v svojem kaosu, to je edini pravi navdih, in rešitev.
http://en.wikipedia.org/wiki/Stephen_Wiltshire
http://vimeo.com/26599306#at=0
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sreda, 12. februar 2014 @ 18:32 CET
Ko si v živem pesku se poskušaj izvleči, da se primeš za
lastno roko..
Potem si kot lažnivi kljukec, ki se je oprijel lastnega znanja
v katerem se je v resnici utapljal.
Razen, če si na tako veliki stopnji zavesti da roko, ki ti
ponudi sočlovek doživiš kot lastno, glede da je on ti v
drugi
obliki.
Odločitev da greš iz lastnega znanja ko se v njem utapljaš
ni težka.
Le če je......
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Nan dne sreda, 12. februar 2014 @ 18:42 CET
Mirjan, zdaj si že patetičen, kakšen živi pesek neki? o čisto navadnem kaosu se pogovarjava :))
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sreda, 12. februar 2014 @ 18:55 CET
Primi se za lastno roko v svojem kaosu, to je edini pravi
navdih, in rešitev.
Za pot iz kaosa ti pot kaže tvoja čista usmeritev in delo v tej
smeri, in seveda tam kjer ne zmoreš sam,
pomoč Boga.
Iz tihe ljubezni, nam drevo kostanj daruje sadež
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne nedelja, 16. februar 2014 @ 21:45 CET
in vsem ostalim dobro namenskim ljudem, dajo navdih,
da s pesmijo in tudi z vsem ostalim pokažejo na rešitve iz
stisk in zablod,
s čem se popolnoma strinjam nan.
Resnični ljudje v vseh okoliščinah kažejo sočloveku pot k
resnični biti.
Globoka je ta misel
-Je konec iskanja bo teža spoznanja pregnala nemir-,
zato jo tudi dvakrat navajam.
Človek brez spoznanja in brez iskrenega iskanja rešitev iz
zablod, ne more najti pot ven.
Tudi tu je potrebna zrelost.
To so sposobni samo ti, ki jim je vsega tega dovolj in ne
da bi komerkoli povzročili greh,
iščejo popolnoma iskreno samo pot iz tega ven in so si
med sabo in za vse, ki si za to prizadevajo v pomoč.