Če nam ljubezen pomeni bolečino in trpljenje, potem ljubimo pretirano. Če se pogovori z našimi najboljšimi prijateljicami večinoma sučejo okrog partnerja, njegovih problemov, njegovih misli, njegovih občutkov, če začnemo skoraj vsak stavek z, »on…«, potem ljubimo pretirano.

Če je on do nas čemeren, razdražljiv ali ravnodušen, če nas morda celo ponižuje, mi pa opravičujemo njegovo obnašanje, ker da je bilo njegovo otroštvo nesrečno, in se imamo tako rekoč za njegovega terapevta, potem ljubimo pretirano.

Če beremo kakšno knjigo o tem, kako si lahko sami pomagamo, in podčrtamo vsa mesta, o katerih menimo, da bi utegnila pomagati njemu, potem ljubimo pretirano.

Če pravzaprav zavračamo veliko njegovih značajskih potez, pogledov in načinov obnašanja in jih vendar sprejmemo prepričani, da se bo nam na ljubo spremenil, če bomo le dovolj privlačne in razumevajoče, potem ljubimo pretirano.

Če naš odnos do partnerja ogroža našo duševno srečo, morda celo naše telesno zdravje in gotovost, potem nedvomno ljubimo pretirano.

Pretirana ljubezen je nezadovoljujoča, celo boleča izkušnja, vendar med ženskami tako zelo razširjena, da nas spravlja v skušnjavo: naj res verjamemo, da spada k bistvu resničnega intenzivnega odnosa? Večina izmen nas je vsaj enkrat v življenju preveč ljubila, številne ženske počno to zmeraj znova. Nekatere so tako priklenjene na svojega partnerja, da komaj zmorejo naloge vsakdanjega življenja.

Tudi moški so lahko prav tako obsedeni kot ženske. Največja ironija je v tem, da lahko me, ženske, občutimo toliko naklonjenosti in razumevanja za trpljenje drugih ljudi, medtem ko smo očitno slepe za svoje lastno trpljenje.

Značilna znamenja za ženske, ki preveč ljubijo:

1. Izhajamo iz motene družine, v kateri nismo mogli zadovoljiti svojih čustvenih potreb.
2. Izkusili smo bolj malo skrbnosti in ljubeznivosti in zdaj poskušamo zadovoljiti to nepotešeno potrebo tako, da smo prav posebno skrbni, predvsem do moških, ki na videz v določenem oziru potrebujejo pomoč.
3. Ker nismo užili ljubeznive, nežne naklonjenosti očeta in/ali matere, po čemer smo tako hrepeneli, se podzavestno odzivamo na že znani vzorec »čustveno nedostopnega moškega«, ki ga poskušamo s svojo ljubeznijo spremeniti.
4. Ker se tako zelo bojimo, da bi nas partner zapustil, bi napravili vse, samo da bi preprečili polom razmerja z njim.
5. Skoraj nič nam ni pretežko, ničesar ni, kar bi zahtevalo preveč časa ali bi nam bilo predrago, če le lahko »pomagamo« moškemu, s katerim živimo.
6.  Pomanjkanje ljubezni v osebnih odnosih nam je nekaj tako domačega, da smo pripravljeni čakati, upati in si še bolj prizadevati, da bi mu ugajali.
7.  Vedno smo pripravljeni prevzeti nase več kot polovico odgovornosti in krivde.
8.  Stopnja našega samospoštovanja je nevarno nizka; v sebi ne verjamemo, da si zaslužimo srečo. Veliko bolj mislimo, da si moramo zaslužiti pravico do uživanja življenja.
9. Kes smo v otroštvu doživeli le malo trdnosti, imamo obupno potrebo po tem, da nadziramo partnerja in svoje razmerje nasploh. Prizadevanja, da bi nadzorovali ljudi in okoliščine, si napačno zamišljamo kot »pripravljenost pomagati«.
10. Namesto da bi se soočili z resničnimi okoliščinami, bolj sanjamo o tem, kako bi lahko bilo.
11. Odvisni smo od moških in duševne bolečine.
12. Morebiti smo psihično in tudi fiziološko nagnjeni k odvisnosti od drog, alkohola oz. določenih hranil, ki vsebujejo sladkor.
13. Ob tem, ko nas privlačijo ljudje, katerih problemi zahtevajo vašo pozornost, ali ko se zapletamo v okoliščine, ki so zmedene, negotove in za naše duševno razpoloženje škodljive, se izogibamo odgovornosti do samih sebe.
14. Morda smo dovzetni za depresivna razpoloženja, katerim poskušamo priti do živega z razburjenji, ki jih labilen odnos nenehno ponuja.
15. Prijazni, stabilni, zanesljivi moški nas ne privlačijo. Tako »prijetni« moški se nam zde dolgočasni.

Ženske, ki preveč ljubijo, premalo skrbijo za svojo osebno integriteto. Namesto tega porabljajo svojo energijo, da bi spremenile partnerjevo vedenje in njegova čustva do njih, če je treba, tudi z dvomljivimi manevri.

Tjaša Jeraj
Vir: www.mychi.si