Evropska unija se financira iz letnega proračuna, ki znaša 133,8 milijarde evrov. Sliši se veliko, vendar letni znesek predstavlja samo en odstotek družbenega proizvoda držav EU oziroma 235 evrov na prebivalca. Posamezni letni proračun temelji na večletnem finančnem okviru, ki v grobem predpisuje najvišje zneske (zgornje meje), ki so na voljo za vsako pomembno področje porabe proračuna Unije za sedemletno obdobje.

Večletni finančni proračun je tako mehanizem, ki zagotavlja, da je poraba EU predvidljiva in hkrati zavezana strogi proračunski disciplini. Po drugi strani ni le proračunski, pač pa tudi politični okvir delovanja Unije, saj določa, na katera področja bo Unija vložila v prihodnjih letih več ali manj skupnih sredstev.

Znotraj tega večletnega okvira se morata nato Evropski parlament in Svet EU, ki sta "proračunska organa" Unije, vsako leto dogovoriti o proračunu za naslednje leto (prav zdaj Evropski parlament in Svet EU zaključujeta pogajanja o višini proračuna EU za leto 2012).

Ker se trenutni dolgoročni finančni okvir izteče leta 2013, je Evropska komisija konec junija 2011 pripravila predlog za finančni okvir v obdobju med leti 2014-2020, o katerem zdaj razpravljata Evropski parlament in Svet EU. Razprava med državami članicami in Evropskim parlamentom pomeni pogajanja, spremembe in končne odločitve glede višine in strukture odhodkov ter virov financiranja. 

In katere so novosti na področju financiranja proračuna EU?

Pogodba o Evropski uniji pravi, naj EU svoje aktivnosti financira iz njej lastnih sredstev, kar pomeni iz davkov, je na delavnici o dolgoročnem finančnem okviru unije za obdobje 2014-2020 poudaril Alain Lamassoure, predsednik odbora Evropskega parlamenta za proračun. 

Prav z reformo virov lastnih sredstev je Evropska komisija, predlagateljica novega finančnega okvira, razburkala precej duhov. Predlaga namreč ukinitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova DDV in uvedbo dveh novih virov lastnih sredstev. Prvi temelji na obdavčitvi finančnih transakcij, drugi pa na nacionalnih prejemkih iz DDV.

Davek na finančne transakcije pomeni obdavčitev transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami. Komisija predlaga 0,1-odstotno davčno stopnjo na prihodek od delnic in obveznic ter 0,01-odstotno stopnjo na preostale finančne proizvode. Davek bo vplival izključno na finančni sektor, in sicer za institucije s sedežem v EU in tudi vse druge, ki imajo dovoljenje za poslovanje na evropskih trgih. Državljani in podjetja ne bi bili obdavčeni, saj stanovanjski krediti, bančna posojila, zavarovalne pogodbe in druge redne finančne dejavnosti posameznikov ali malih podjetij niso vključeni v predlog. 

Prihodki iz davka bi se razdelili med EU in državami članicami. Del davka bi se uporabljal kot vir lastnih sredstev EU, ki bi delno zmanjšal nacionalne prispevke v proračun EU in razbremenil državne blagajne. Drugi novi vir evropskega proračuna je evropski davek na dodano vrednost (DDV). Nadomestil naj bi sedanji vir, ki ga prek nacionalnih DDV-jev poberejo države članice.

Nov vir lastnih sredstev iz naslova DDV bi vzpostavil resnično vez med nacionalnim in evropskim davkom ter spodbudil dodatno uskladitev nacionalnih sistemov za DDV. Davek na finančne transakcije bi nesorazmerno prizadel razvitejše članice EU, davek, vezan na DDV, pa bi po besedah profesorja dr. Mojmirja Mraka večje negodovanje povzročil v manj razvitih članicah, kjer potrošnja predstavlja pomembnejši delež v gospodarstvu.

Nekaj vprašanj v zvezi z novim večletnim finančnim okvirom smo zastavili tudi dr. Mojmirju Mraku, profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti. 

Prof. Mrak, povedali ste že, da pričakujete ostro razpravo o novem finančnem okviru EU. Glede česa se bodo mnenja najbolj kresala (poleg davka na finančne transakcije in posodobljenega DDV)?

Kot je bilo napovedano, je predlog Evropske komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020, objavljen konec junija letos, predstavljal uradni začetek zelo kompleksnih pogajanj o proračunu EU za naslednje srednjeročno obdobje. Glavna področja, o katerih se stališča držav precej razlikujejo, so tako sam obseg kot struktura izdatkov kot tudi viri sredstev za njegovo financiranje. V tem zadnjem sklopu so seveda tudi pogajanja o davku na finančne transakcije in o posodobljenem DDV davku.

Kako komentirate uvedbo novih virov lastnih sredstev?

Cilj uvedbe novih virov financiranja proračuna EU je v tem, da bi namesto dosedanjega sistema, ko se proračun financira predvsem s prispevki držav članic (BND vir), v večji meri začeli koristiti resnični lastni viri EU. Po mojem mnenju bo kar veliko težav – ne le političnih, temveč tudi povsem praktičnih – na poti morebitnega uvajanja novih virov financiranja EU proračuna. Ne bi bil presenečen, če na koncu pogajanj predlogi Evropske komisije na tem področju sploh ne bodo sprejeti oziroma bodo sprejeti v obliki, ki bo bistveno drugačna od predloga Evropske komisije.

Katere se vam zdijo najpomembnejše novosti na prihodkovni strani večletnega finančnega okvira?

Gre za dve ključni novosti. Prva je odprava t.i. DDV vira in njegova dejanska nadomestitev z BND virom, druga  pa  predlog za uvedbo že omenjenih dveh novih finančnih virov. Usoda tega slednjega predloga je še zelo vprašljiva.

Kakšen neto položaj v novem večletnem finančnem okviru lahko pričakuje Slovenija?

Realno je pričakovati, da bo Slovenija tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru imela pozitivno neto finančno pozicijo v odnosu do proračuna EU, bo pa ta verjetno nekoliko nižja kot v sedanjem obdobju 2007-2013. 

Predlog Evropske komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: http://ec.europa.eu/budget/library/biblio/publications/2011/mff2011/MFF_2011_sl.pdf

Proračun EU: http://europa.eu/about-eu/basic-information/money/index_sl.htm

O proračunu EU in drugih gospodarsko ter finančno obarvanih temah bomo na spletišču EUekspres pisali vsak teden, zato ne zamudite novih člankov. 

Vir: www.euekspres.eu