Leonardo da Vinci - italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar. Zaradi vsestranske nadarjenosti ga opisujejo kot genija. Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih izumih, ki so bili pred svojim časom, a jih za časa življenja ni objavil. Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva.

Pričetek umetniške poti
Leonardo je svojo življenjsko pot kot umetnik začel okoli leta 1469, ko ga je njegov oče dal v izmišljeno Verrocchievo delavnico. Ni potreboval veliko časa, da je postal celo boljši kot Verrocchio, ko pa je imel 20 let, je postal popolnoma znan.

Renesančna Italija je bila stoletja oddaljena od naše kulture fotografij in filmov, a Leonardo je vselej videl nek univerzalen jezik v slikanju. S perspektivo in ostalimi realističnimi elementi je Leonardo poskušal ustvariti zanesljivo interpretacijo življenja. V kulturi, do sedaj prevladovana od visoko figurativnega in popolnoma nenavadnega religijskega slikanja, je bila Leonardova želja stvari slikati realistično. Ta stil je postal standard za slikarje, ki so sledili v 16. stoletju. Da Vinci je šel mimo svojih učenj tako, da je naredil znanstveno študijo o svetlobi in senci v naravi. Ugotovil je, da stvari niso sestavljene iz obrob, ampak so tridimenzionalna telesa določena od svetlobe in sence. Za izpopolnjevanje svoje tehnike se je obračal na znanost. Svoje učenje narave ter anatomije se je zelo poznalo na slikah, ki so bile zelo realistične, figure na njih pa so bile zelo natančne. Bil je prvi umetnik, ki je študiral telesna razmerja moških, žensk in otrok in jih uporabil, da je lahko določil "idealno" človeško figur.

Navsezadnje, je Leonardo verjel, da umetnik mora poznati ne le pravila perspektive, ampak vse zakone narave. Verjel je, da je oko popoln instrument za se vse te zakone naučiti, umetnik pa popoln človek za vse to naslikati.

Znanost in tehnika
Morda še prepričljivejše od njegovega umetniškega delovanja so njegove študije o znanosti in tehniki. Zapisoval jih je v zvezke in obsegajo okoli 13.000 strani zapiskov in risb, ki združujejo umetnost z znanostjo. Kot levičar je vse življenje uporabljal zrcalno pisanje (kar je razložljivo z dejstvom, da je pero lažje vleči kot potiskati; pri zrcalnem pisanju levoročni pisec vleče pero od desne proti levi).

Preučevanje človeške anatomije ga je vodilo k zasnovi prvega zabeleženega robota v zgodovini. Načrt, pozneje imenovan Leonardov robot, je bil verjetno napravljen okoli leta 1495, ponovno odkrit pa šele v 1950. letih. Ni znano, ali je po načrtih kdo poskušal izdelati delujočo napravo.

Očaran nad letenjem je namenil veliko pozornost preučevanju leta ptičev ter izdelal več načrtov za letalne stroje, med njimi za helikopter za štiri osebe (ki ne bi mogel delovati, ker bi se zaradi ohranitve vrtilne količine vrtel okoli svoje osi) ter lahko jadralno letalo, ki bi lahko letelo. 3. januarja 1496 je opravil neuspešen preizkus letalne naprave lastne konstrukcije. Leta 1502 je Leonardo za turškega sultana Bajazida II. izdelal načrt za 240 m dolg most, ki bi v enem loku prečkal ožino Zlati rog v Istanbulu. Načrt ni bil nikoli izveden, leta 2001 pa so po istih načrtih izdelali mnogo manjši lesen nadhod nad cesto E-18 pri kraju As na Norveškem.

Njegovi zapiski vsebujejo tudi številne izume na vojaškem področju: mednje prištevamo strojnico, oklepljen tank na človeški ali konjski pogon, kasetne bombe itd. V poznejših letih je sicer zavzel stališče, da je vojna najslabša od človekovih dejavnosti. Drugi izumi vključujejo kroglični ležaj, podmornico, napravo z zobniki, ki so jo tolmačili kot prvo mehanično računalo, ter avtomobil na vzmetni pogon. V letih, ki jih je preživel v Vatikanu, je načrtoval široko uporabo sončne energije, tako da bi z vboklimi zrcali segreval vodo. V astronomiji je Leonardo verjel, da Sonce in Luna krožita okrog Zemlje, ter da Luna odbija Sončevo svetlobo zato, ker je prekrita z vodo.

Barbara
http://www.forbetterworld.com