Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Inulin – lahki sladkor
Zdaj zagotovo že veste, kaj so probiotiki, slišali pa ste tudi za prebiotike, s katerimi se hranijo probiotiki. Najsvetlejša zvezda med prebiotiki je zagotovo inulin, predvsem zaradi svoje vloge pri ohranjanju zdravja prebavil. Po zaslugi nizke kalorične vrednosti je hitro dobil stalno mesto v živilski industriji, in sicer kot zamenjava za maščobo in sladkorje; z dodajanjem inulina proizvajalci zmanjšujejo kalorično vrednost  živil, kot so sladoled, mlečni izdelki, sladkarije in pekovski izdelki.

Inulin je rastlinska polimera, nekakšen rezervni ogljikov hidrat, ki ga v različnih količinah vsebuje več kot 36 tisoč rastlinskih vrst. Večje količine inulina je najti v artičokah, cikoriji, regratu, čebuli in česnu, poru in špargljih.

Nanj se moramo privaditi
Za inulin je poleg manjše kalorične vrednosti od drugih ogljikovih hidratov značilno tudi to, da je neprebavljiv za encima ptialin in amilazo, ki sodelujeta pri prebavljanju škroba, zaradi česar večino prebavnega trakta prepotuje nedotaknjen.

Presnovi se šele v debelem črevesu, pri čemer se sproščata ogljikov dioksid in metan, zato hrana, ki vsebuje inulin, utegne povzročati vetrove, napenjanje in drisko, zlasti pri osebah, ki inulina niso vajene. Hrano, ki vsebuje inulin, je sprva koristno uživati v manjših količinah, sčasoma pa se večina ljudi nanj navadi in lahko s pridom uživa velike količine inulina – brez vsakršnih neželenih učinkov.

Spodbuja rast koristnih bakterij
Inulin se je znašel v središču raziskovanja predvsem zaradi koristnega učinka na črevesno mikrofloro. Številne študije so namreč potrdile, da spodbuja rast bifidobakterij. Ker nekatere vrste bakterij, predvsem bifidobakterije in laktobacili, koristijo zdravju, jim z uživanjem inulina pomagamo, da se učinkoviteje uprejo škodljivim bakterijam.

Zamenjava za maščobe …
Z običajno hrano zaužijemo tudi do nekaj gramov inulina na dan. Po dognanjih, objavljenih v reviji Journal of Nutrition, Evropejci zaužijejo v povprečju od 3 do 11 g, Američani pa od 1 do 4 g inulina na dan. Raziskave so še razkrile, da celo visoki odmerki inulina ne povzročijo zastrupitve, ne ogrožajo reproduktivnega zdravja, niso rakotvorni in so tudi sicer neškodljivi.

To mu je na široko odprlo vrata živilske industrije, ki ga uporablja kot zamenjavo za maščobo. Tako 1 g maščobe zamenjajo s približno 0,25 g inulina. Za utrjevanje zdravja prebavil so primerna živila, ki jim dodajo od 3 do 8 g inulina; živila s takšno količino inulina veljajo za funkcionalna živila.

… sladkor in moko
Zaradi njegove izredne prehranjevalne in funkcionalne vrednosti inulin vse pogosteje dodajajo živilskim izdelkom. Lahko je povsem brez okusa, če pa je rahlo sladkast, ga uporabljajo kot nadomestek za sladkor, maščobe in moke. Vsebuje le tretjino do četrtino energije kot enaka količina sladkorja ali drugih ogljikovih hidratov in le šestino do devetino energije kot enaka količina maščobe.

Daljše molekule inulina so v vodi slabše topne kot fruktoza ali oligofruktoza, v vodi in mleku pa tvorijo mikrokristalne oblike, ki jima podeli kremasto teksturo. Zaradi tega lahko z inulinom nadomeščajo maščobe (namazi, kreme). Krajše molekule inulina (oligofruktoza) izboljšajo lastnosti živil iz testa – pečeni izdelki so bolj voljni, piškoti pa hrustljavi.

Izdelkom, slajenim z umetnimi sladili, inulin prikrije neprijeten okus po sladilih. Inulin minimalno vpliva na raven sladkorja v krvi, zato je primeren za diabetike in potencialno koristen pri obvladovanju težav s krvnim sladkorjem.

Tili Kojić

Previdno pri količini!
V vseh državah, v katerih uporabljajo inulin, ga uvrščajo med živila ali živilske sestavine. Evropska zakonodaja ga uvršča med varna živila, podobno je tudi v ZDA. Edini razlog za previdnost je povezan s preobčutljivostjo na inulin.

Ugotovili so namreč, da pri nekaterih osebah vnos, ki presega 10 g na dan, utegne povzročiti napihovanje, krče in drisko. Občutljivejši ljudje naj bodo pri uživanju inulina pozorni, vsi drugi drugi pa bodo imeli od njegovega uživanja samo koristi.