Izjava slovenskih svetovalk mednarodne zveze za dojenje La Leche League International ob napovedi varčevalnega ukrepa, ki bo posegel v starševska nadomestila po rojstvu otroka. Svetovalke mednarodne zveze za dojenje La Leche League International (LLLI) z zaskrbljenostjo spremljamo razprave o napovedanih varčevalnih ukrepih glede višine starševskega nadomestila po rojstvu otroka.
Razumemo, da moramo v Sloveniji nujno najti rezerve v proračunu, ne razumemo pa, zakaj rezerve iščemo tam, kjer bodo nastale resne negativne posledice za družine in visoki stroški za državo, ki jih vlada po našem mnenju ni dobro predvidela. Mednarodne primerjave kažejo, da matere, ki so deležne dobrega poporodnega varstva, državi laže pomagajo ustvarjati visoke prihranke, posebej v zdravstveni blagajni.
Družine, v katerih so otroci lahko dojeni, na letni ravni prihranijo vsaj tisoč do štiri tisoč evrov zase in za državo, za zdravstveno blagajno pa so prihranki dojenja, če uporabimo obstoječe primerjalne podatke iz mednarodnih študij, v Sloveniji verjetno vredni prek sto
milijonov evrov. Odvzemanje oz. zmanjševanje socialnih pravic pomeni resen pritisk na zgodnje vračanje mater na delovno mesto in s tem na zgodnejše opuščanje dojenja, česar doslej tako rekoč nismo poznali. S tem ukrepom se zato vlada odreka delu proračunskih prihrankov, ki jih ustvarijo matere z nego, skupnim bivanjem in uspešnim dojenjem otrok v prvem letu. Hkrati ukrep simbolno in praktično prikrajšuje ženske in matere za družbeno potrditev in nagrado, ki je zgolj v tem, kar matere smo in kar z veliko ljubeznijo delamo.
Če mati odide na ustrezno plačan in ustrezno dolg porodniški dopust, so možnosti, da bo dojila bolje in dlje, veliko večje. Dojeni otroci pa manj obolevajo, po bolezni si opomorejo hitreje, manj je bolniških odsotnosti mater, dojenje pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje mater in otrok. Dojeni otroci imajo manj vnetij ušes, manj črevesnih in dihalnih obolenj, manj alergij, juvenilnega artritisa, diabetesa in drugih kroničnih bolezni, manj kariesa in drugih zdravstvenih težav. Pri materah je manj poporodnih depresij, dojenje znižuje tveganje raka dojke in jajčnikov ter osteoporoze,…
Za dober otrokov razvoj je najpomembnejši dejavnik prisotnost stalne, zanesljive, ljubeče in odzivne osebe. To je največkrat mati. V obdobju, ko je z njim doma, celostno skrbi, da otrok napreduje, in družbi daje neprecenljiv prispevek – oblikuje odgovornega odraslega državljana.
Dojenje je najbolj naravno in ekonomično. Sedanja zakonodaja ga podpira, poslabšanje pa bo prineslo negativne vplive za slovensko družbo: za družbeni položaj mater, finančni položaj družin in zagotovo tudi za zdravje otrok, kar bo država občutila kot bistveno povečana bremena zdravstvenega proračuna.
Boleče je, da bodo matere, ki z nego in dojenjem otroka finančno veliko prispevajo k varčevanju družin in države, finančno prizadete, pri čemer bodo morale vložiti veliko več energije v uspešno dojenje do enega leta in posebej v nadaljevanje dojenja po enem letu, kar priporočajo vse mednarodne avtoritete na področju prehrane in zdravja otrok. Ker je odhod na delo eden glavnih dejavnikov odstavljanja otroka od dojenja, pričakujemo, da bodo zaradi varčevalnega ukrepa dojenčki in malčki v Sloveniji dojeni krajši čas.
Kontakt:
Za več informacij se obrnite na Mojco Vozel, svetovalko za dojenje
(mojca.vozel@yahoo.com).
|
Vlada jemlje, čeprav matere državi veliko privarčujejo
Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 16. april 2012 @ 22:29 CEST
In jemljejo tam kjer nikoli nebi pomislili, da bo vlada, ki skrbi
za prihodnost države, varčevala ... pravzaprav to ne
varčevanje to je ... (ne bom uporabljala besed, ki mi rojijo po
glavi).
V glavnem, sem osupnila, nad vsem... Ni le nad varčevanjem
na nosečnicah...
Kdaj bodo varčevali tam, kjer lahko privarčujejo resnične in
realne vsote? ali jih motijo "sorodne vezi"...
...
Vlada jemlje, čeprav matere državi veliko privarčujejo
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 17. april 2012 @ 17:58 CEST
majcen popravek populističnega naslova:
VLADA NIČ NE JEMLJE!
samo dala ne bo- bistvena razlika.
opazite?
(komu in koliko, je pa drugo vprašanje).
.
Vlada odloča o razdeljevanju
Prispeval/a: MC dne torek, 17. april 2012 @ 18:17 CEST
>> VLADA NIČ NE JEMLJE!
>> samo dala ne bo- bistvena razlika.
>>opazite?
>> (komu in koliko, je pa drugo vprašanje).
Načeloma bi to držalo, če bi bila Vlada lastnik tistega, kar naj
bi dajala oziroma jemala – a ni! Vladar torej niti NE DAJE, niti
NE JEMLJE. Odloča kvečjemu o tem, koliko, na kakšen način
in komu bo razdelila tisto, kar smo ustvarili in/ali si
izposodili.
Vlada odloča o razdeljevanju-MC
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 17. april 2012 @ 19:13 CEST
buda....:VLADA NIČ NE JEMLJE!
samo dala ne bo-..............
MC, kaj si hotu povedat? :))))))))))
Vlada odloča o razdeljevanju-MC
Prispeval/a: Violeta dne torek, 17. april 2012 @ 19:28 CEST
Najboljši vic vseh časov.
Lp
Vlada odloča o razdeljevanju-MC
Prispeval/a: MC dne torek, 17. april 2012 @ 21:25 CEST
percepcijo o vladi in o državi nasploh. Vlada nima v lasti
tistega, kar naj bi dajala ali jemala (čeprav se včasih na
žalost obnaša na tak način). In tudi ni vse tisto, kar ljudje
prejemajo iz državne blagajne, neka neodtuljiva pravica
oziroma lastnina. Naj se sliši še tako nenavadno, ampak vse
socialno-družbene funkcije oziroma storitve države (šolstvo,
zdravstvo, penzije) je prinesel šele kapitalizem preko sistema
plačevanja davkov tistih subjektov, ki proizvajajo in
ustvarjajo dobičke. Pri tem pa je pomembno razumeti, da
proizvodnja ne poteka samo v tako imenovanem realnem
sektorju. V tej luči moremo in moramo tudi javno in državno
upravo razumeti kot del sistema, ki omogoča učinkovitejšo
proizvodnjo, ker učinkovito in bolj zanesljivo prevzemata
nekatere funkcije, ki jih je v predkapitalističnih časih morala
prevzemati družina. To hkrati pomeni formalizacijo kolektivne
solidarnosti. Percepcija, da javni sektor parazitira na račun
realnega sektorja, je popolnoma zgrešena. Vsaj tako
zgrešena, kot je zgrešena ideja, da je država dolžna in mora
zagotavljati določen nabor pravic, ne glede na realne
zmožnosti in konsekvence. Nemalokrat se oba zgrešena
pogleda na državo in na javni sektor združita v pogledih
tistih, ki sicer parazitirajo na državnih jaslih (na primer
vlečejo doklade za brezposelnost in druge ugodnosti ter po
možnosti šušmarijo, ne da bi plačevali davki), obenem pa
pljuvajo po državi in po javnem sektorju, sklicujoč se na
socialno državo in na pravice, ki da jim pripadajo. Ti isti so
pljuvali že po relativno blagih reformah prejšnje vlade, danes
iščejo grešnega kozla v javnem sektorju ali v Bruslju ali v
splošnem pomanjkanju morale in duhovnosti ali v stricih iz
ozadja, ali v tranziciji ali v obskurnih teorijah zarote –
skratka, povsod drugod, nikoli pa ne pri sebi.
Violeta, en zate
Prispeval/a: budabreztruda dne torek, 17. april 2012 @ 21:37 CEST
” Ljubil bi se s teboj!”
Nuna mirno odgovori:
” Z nikomer se ne smem ljubiti, moja zvestoba velja bogu!”
in izstopi na postaji.
Šofer pokliče k sebi hipija:
“Ej, vem, kako bi se lahko ljubil z njo! Vsak torek, ob
polnoči, moli v pokopališki cerkvi. Obleci se v dolgo, belo
haljo, mislila bo, da si Jezus”
Rečeno-storjeno. Sredi molitve nuna zasliši za seboj:
“Sem Jezus, ljubil bi se s teboj!”
“Prav, a v zadnjico, devištvo je za Boga”.
Po opravljenem ljubljenju se hipi zasmeje:
“Ha ha ha, jaz sem hipi!”
“Ha ha ha, jaz pa šofer iz avtobusa!”