| Povzeto iz knjige Franca Božjaka, Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni...
 KRVAVI KRIŽ
Dobra znanka je bila pred nekaj meseci na romanju v Međugorju. Njihov župnik jih je med drugim odpeljal tudi v malokomu poznano hišo in sobo, kjer se dogaja nekaj zelo nenavadnega. Iz zida, torej stene sobe občasno izteka kri v obliki križa, približno dva metra visokega in meter širokega. V sobi je bilo zaznati močan vonj po krvi. Gospe, ki je živela v tej hiši, so v času začetka pojavljanja Krvavega Križa nastale tudi stigmate, ki so vsak petek krvavele.
Skupini romarjev so razložili, da procese nastajanja križa in stigmat proučujejo v Vatikanu. Sporočajo, da ima tako kri, ki izteka iz zida, kot tudi kri iz stigmat, židovske značilnosti. Gospa, o kateri govorimo, trenutno živi v samostanu blizu Rima, Krvavi Križ pa se sedaj pojavlja pod njeno posteljo.
Se še spomnite, kako so pred 20. leti zagnano proučevali, ugotavljali in modrovali o verodostojnosti solz na Marijinih kipcih? Da to nikakor ni bil čudež ali skrivnost vere, so ugotovili šele, ko se je pričela vojna v bivši Jugoslaviji, še posebno v republiki Bosni in Hercegovini.
Kdo napoveduje "večje" spremembe, solze ali Krvavi Križ? Slednjega smo tudi fotografirali, če seveda zaupate v verodostojnost fotografije. V tretjem poglavju bodite pozorni na temo Trije krsti (z vodo, ognjem in krvjo). Skozi krst v krvi, zaenkrat še v prenešenem smislu, naj bi pričali o veri v Kristusa s svojim življenjem. Nas morda Međugorski Krvavi Križ pripravlja na nekaj podobnega?
Slišati je, da je bilo gospe s stigmami od Marije ali Góspe, kot Marijo imenuje Vicka Ivanković in ostali vidci iz Međugorja sporočeno, da se bo Góspa in njena sporočila pojavljala le še tri leta. Ali to pomeni, da se romarske poti zaključujejo, ko bo Međugorje praznovalo svojo 33,3. obletnico, ali pa nas Presveta Mati Božja opozarja na nekaj mnogo bolj pomembnega, na primer: "Če se ne boste spreobrnili..."
GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI
Velik del svetovne proizvodnje živil je v rokah multinacionalk, ki skrbijo tudi za to, da je snovna hrana pridelana skozi genski ali genetski inženiring, in to "zastonj", za večjo kakovost, rodnost, vzdržljivost,... Pomislimo, kako skrbijo, da "ne" bomo lačni. Toda lačni česa? Na tak način bi jim lahko celo uspelo, da postanemo lačni Kristusa in njegovih moči, pomoči v vodenju na poti Domov. Pot bo še dolga, a srčno upam, da se bo večina duš uspela vrniti. Večina tistih duš, ki bodo resnično iskale Duha v obliki popolnosti, resnice, pravice, dobrote, se razume.
Oprostite, toda ne smemo vas preveč tolažiti, ujčkati, previdno in postopoma "ogrevati", da ne "zaspite". Saj veste, monotono delo, polna denarnica, idealen partner in nobenih življenjskih izzivov nas ne pelje po poti k Očetu, nas ne krepi, ne ozavešča in ne omogoča vsestranskega Vstajenja. Skrbi nas lahko takrat, ko daljše obdobje nimamo nobenega malce bolj zahtevnega življenjskega izziva, kajti v tem primeru nas je Oče morda vsaj začasno, a iz Ljubezni, zapustil le zato, da se bomo dnu brezna še malce bolj približali in se svobodno povzpeli nazaj na vrh. Morda Ga trenutno ne zanimamo več v taki meri, saj smo preveč mlačni, nezadostni pomočniki in soustvarjalci Nove Zemlje.
Kje smo že ostali? Pri GSO (gensko spremenjeni organizmi). Danes se vsakodnevno in zelo pogosto srečujemo z GSO druge generacije. Prehrambena industrija jih uporablja predvsem pri živilih, ki postajajo užitna skozi procese fermentacije in kvašenja testa.
Za oko premajhni organizmi, ki jih uporabljajo v mlečni industriji (jogurti, siri), v vinarstvu, pekarnah, v proizvodnji testenin, tudi zato, da bodo proizvodi mnogih prodajnih znamk vedno enakega okusa, se kmalu po vcepitvi v hrano skozi proizvodne procese toliko namnožijo, da potem živijo in kraljujejo v celotnem živilu. Proizvajalec mora prijaviti prisotnost GSO, če le-ti, dodani v začetne procese predelave, presegajo 0,9 % celotne teže, še nedokončno izdelanega prehrambenega artikla.
V mleko, iz katerega bo nastal jogurt, jih damo na primer največ 0,8 %, čez nekaj ur jih bo vsaj stokrat več. Tale je pa dobra, boste rekli. Ali tega res niste vedeli? Bodo Zgoraj to še dolgo dopuščali? Morda, če GSO le ne bodo prehudo zamajali obstoj Projekta-Človek. Tudi sam sem slišal za to šele pred enim letom, nisem pa vsega preveril, zato se opravičujem, če sem se zmotil.
Zdaj veste, zakaj je dobro, da hrano pred jedjo Blagoslovimo. Če nimate Darov Božjega Duha, ki vam to dovoljuje početi, potem za Blagoslov in očiščenje vsega, kar je v jedi in pijačo nečistega vstopilo, zaprosite Nebeškega Očeta, Sveto ali Presveto Trojico. Ne pozabite, da se je potrebno pred obrokom najprej umiriti, zahvaliti za hrano, se prekrižati in zaupati v Njihovo delovanje. V nasprotnem primeru se ne bo veliko dogajalo.
Ali boste GSO hrano uživali ali ne, to je povsem vaša odločitev, kot je tudi vaša volja po vrnitvi Domov skozi soustvarjanje Novega Neba in Nove Zemlje. Se vam zdi, da vam bo to uspelo s prenajedanjem, vsestranskim onesnaževanjem, brezbrižnostjo do narave, do ločevanja odpadkov, z ubijanjem živali v klavnicah ali pod streli lovcev, zato da si potešimo željo po mesu, po adrenalinu, da se le fizično okrepimo, telesno izgradimo, saj mislimo, da brez zaužitega mesa tega ne bomo zmogli, itd.?
Dokler se kolektivna zavest ne bo toliko spremenila, da nam ne bo treba niti z zakonom prepovedati ubijanja živali, ali dokler poboj živali (naših bratov, s katerimi si delimo ali imamo skupno dušo) ne postane zločin, toliko časa bomo odgovornost ubijanja prelagali na druge.
Dokler vse, kar nam priporočajo moči moderne dietetike, kupujemo in vnašamo vase, se pridno odpiramo, hranimo Zver, ki čaka skorajda za vsakim vogalom, toliko časa ne bomo zmogli v celoti služiti Očetovi Volji. Pa vendar, nikar se je preveč ne bojmo, kajti, ko jo prepoznamo, ji je polovica moči že odvzeta.
Vas bom kar direktno vprašal: "Ali vam bolj godi imeti številko Zveri 666 v obliki čipa na čelu, ali na vseh kupljenih živilih in ostalih proizvodih v obliki črtne kode? Kaj pa w.w.w. na ekranu meter pred glavo, v kateri živi naš duh, in tik pred srcem kot glasu vesti, domu sočutja, ljubezni, dobrosrčnosti?"
Kam pa zdaj po tolažbo, opravičilo, zaščito in pravi smerokaz? K Njemu, Kristusu vendar, in to pravočasno, dokler nismo preveč omreženi, da bi morda skrenili s Poti, Resnice, Življenja, ko se ne bi mogli več vrniti.
Mislite, da čipiranje ni Hudičevo delo in da Satana izganjajo le v filmih iz hudo obsedenih ljudi? Njegovi majhni zavezniki se skrivajo marsikje. Nič hudega, živeti in preživeti moramo tukaj in zdaj, z vsem, kar Zemlja ponuja, toda z zakonitostmi duha. Zemeljsko obličje naj bi zapustili čisti, osvobojeni, mnogo bolj plemeniti, odrešeni, in po možnosti še Posvečeni, Zveličani.
Kaj menite, bodo ali pa so že tudi v Sloveniji naši skrbni, a ne dovolj vsestransko informirani parlamentarci popustili pritiskom multinacionalk in njihovim semenskim GSO? Upam, da se zavedate, kakšne posledice bi nekaj podobnega povzročilo. O tem se lahko pozanimate tudi pri naših južnih sosedih Srbih in njihovem ekološkem gibanju, delovanju.
Se še spomnite g. Henryja Kissingerja, ki je nekoč izjavil: "Države lahko nadzorujemo z nafto, narode pa s hrano." Z dopuščanjem lakote in pomanjkanjem vode se v svetu zlahka ustvarja vsesplošno krizo, proteste, morda tudi vojno. "Dobre" države bodo darovale skozi genski inženiring pridelano hrano lačnim, pridobitev le-te in morebitno nasilje pa naj bi omogočali in uravnavali z "moderno" verzijo kartice za hrano iz druge svetovne vojne v obliki mikročipa. Le upamo lahko, da se motimo.
V primeru, da se bo Stvarnik nekoč moral odločiti očistiti, razgraditi in odmakniti iz življenja vse, kar ni naravno, kar onesnažuje in omejuje razpiranje zavesti, na primer gensko spremenjene organizme, bo nastopila lakota, če ne bomo poskrbeli za svoje sonaravno vzgojene rastline in semena.
Si lahko zamislite, da bi se zaradi našega neodgovornega odnosa do zemeljskih svetov skupinski duhovi živali, rastlin in mineralov odločili, da za nedoločen čas ne omogočijo spusta v zemeljske pogoje bivanja kravam, čebelam, žitu, tudi siliciju, ki nam zagotavlja prevajanje električne energije in hranjenje z vsemi netehtnimi močmi kozmosa (največ ga vsebujejo koža, lasje in beločnica). Zdi se nam samo po sebi umevno, da rastline vsako leto cvetijo, se oprašijo, rojevajo plodove, da poletje sledi pomladi. Pa je temu res tako?
Kaj lahko se zgodi, da se bomo ali da nas bodo naposled le morali vrniti za stoletje ali dve v preteklost, da se bomo ponovno naučili izdelovati milo, graditi z naravnimi materiali, uživati divje rastline, "plevel", gojiti zdrave rastline, vsaj zato, da Zemlji in njenim svetovom ne bomo povzročali še večje škode.
SE NADALJUJE
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 5.del |
NE ZAMUDITE
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: bertel321 dne sreda, 2. november 2011 @ 07:49 CET
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: Antioksidant dne sobota, 5. november 2011 @ 20:20 CET
Sicer pa je poleg številnih knjig, ljudskega izročila tudi mnogo zgodovinskih dokazov o Jezusu. Slednje je bilo tudi v eni izmed oddaj na Discovery. Prav tako je bilo na Discovery zanimiva oddaja, ko so znanstveniki na osnovi raziskav DNK ugotovili, da vsi ljudje na zemlji izhajamo iz enega izvornega človeka. Imenovali so ga "znanstveni Adam". Lep pozdrav.
Milost vere v škrate, vile in leteče rožnate slone
Prispeval/a: MC dne nedelja, 6. november 2011 @ 12:51 CET
vere nimajo, zato jih razumem.
>> Svetujem jim pa, da z molitvijo gradijo duhovno
dimenzijo in duhovno
>> zrastejo in prepričan sem, da milosti ne bodo
izostale.
Ljudje, ki milosti vere nimajo, ne verjamejo. To so
ateisti. Potem so še taki, ki verjamejo, a ne verjamejo v
prave reči oziroma v pravega boga. Če uporabim kar
krščansko terminologijo – nimajo milosti prave vere. Če
se vera podeljuje po milosti, potem je tisti, ki to milost
podeljuje, izredno selektiven – tako zelo selektiven, da
se tisti, ki je to milost prejel, mora resnično počutiti kot
božji izbranec. (In običajno tudi se, kar potem sproža
pokroviteljsko narcistične izpade.) Vse ostale, ki te
milosti nimajo, pa avtor komentarja, tako vsaj pravi,
razume. No, jaz pa mislim, da jih ne razume in to ne niti
najmanj, sicer jim ne bi priporočal molitve. Ne moreš
namreč moliti k bogu, v katerega ne verjameš. To je
približno tako, kot bi kristjan molil k Zevsu ali Šivi, naj
mu podeli milost vere v Zevsa ali Šivo. Zakaj se je Jezus
ne prikazuje hindujcem, muslimanom, šintoistom,
budistom? Po logiki avtorja komentarja zato, ker jim
Jezus pač ni podelil milost vere. Zdi se, da Jezus
podeljuje milost vere po neke zelo selektivnem
(malodane geografskem) ključu in se razodene samo
tistim, ki so že prej vedeli zanj ali so celo verjeli vanj.
Strinjam pa se, da molitev za milost vere oziroma molitev
za božje znamenje, ki naj utrdi vero, lahko (predvsem
razmišljujočim ljudem) kvečjemu koristi. V tem smislu, da
spoznajo, da molitev pač ne pomaga. In potem nehajo z
molitvijo ter z drugimi rituali brezplodne adoracije
imaginarnega bitja, ki za nameček po definiciji takšne
adoracije sploh ne potrebuje, ter svoj dragoceni in kratko
odmerjeni čas porabijo za bolj koristne reči – na primer
za komunikacijo in interakcijo z resničnimi bitji, ki takšen
pogovor in takšne stike potrebujejo in se nanje tudi
odzivajo.
>> Ker sem, hvala Bogu v življenju imel veliko božjih
dotikov,
>> lahko povem nejevernim Tomažem, da je vse to res.
Hvala za informacijo. Niste prvi, ki pravi, da so božji
dotiki resnični.
>> Sicer pa je poleg številnih knjig, ljudskega izročila
tudi mnogo
>> zgodovinskih dokazov o Jezusu.
Pravzaprav ne obstaja niti en sam zgodovinski dokaz. Vse
kar vemo o Jezusu so zapiski po sistemu »rekla-kazala«,
ki so nastali najmanj 40 let po njegovi domnevni smrti na
križu. Ne samo, da ne obstajajo dokazi za obstoj kakega
zgodovinskega Jezusa, ne obstajajo niti dokazi, da je v
1. polovici 1. stoletja našega štetja obstajalo kako mesto
z imenom Nazaret.
>> Slednje je bilo tudi v eni izmed oddaj na Discovery.
Prav tako je
>> bilo na Discovery zanimiva oddaja, ko so znanstveniki
na osnovi raziskav
>> DNK ugotovili, da vsi ljudje na zemlji izhajamo iz
enega izvornega človeka.
>> Imenovali so ga "znanstveni Adam". Lep pozdrav.
»Dokaz«, ki ga navajate, dokazuje kvečjemu vašo
popolno nezmožnost, da bi razumeli, kaj pomeni znanost
in kaj pomenijo znanstvena odkritja. Če so tega
hipotetičnega prvega človeka imenovali znanstveni Adam,
to še ne pomeni, da je pravljica o Adamu in Evi resnična,
in tudi če bi bila, to ne bi bil že kar dokaz za obstoj
Jezusa. Pravzaprav velja kvečjemu nasprotno. Raziskave
DNK nas popeljejo na črno celino – prvi človek (prvi homo
sapiens sapiens) je izhajal iz črne Afrike in ne iz krajev,
ki so kot Eden opisani v Genezi. (V Edenu je izvirala reka,
da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri glavne
reke. Ena od njih se imenuje Pišón. Ta teče okoli vse
dežele Havíla, v kateri je zlato – in zlato te dežele je
dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks. Drugi reki je
ime Gihon. Ta teče okoli vse dežele Kuš. Tretji reki je
ime Tigris. Ta teče vzhodno od Asúrja. Četrta reka pa je
Evfrat. (1 Mz 2,10-14)) Že to povsem zadostuje, da
moremo Biblijo razumeti kot pravljico oziroma kot mit, ki
je zrasel na zelniki semitskih vračev, iz bronaste dobe,
ki so živeli na območju današnjega Iraka in bližnje
okolice. Za nameček znanost DNK »znanstvenega
Adama« postavlja v čas, ki neprimerno daljši kot časovno
obdobje, ki ga moremo po Bibliji jemati za čas od
nastanka sveta. Sodobna znanost, na katero se sklicuje
avtor komentarja, v resnici dokazuje, da je Biblija
pravljica, tako kot je pravljica tudi zgodbica o Jezusu iz
Nazareta.
Milost vere v škrate, vile in leteče rožnate slone
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 6. november 2011 @ 16:43 CET
Ta razum se je lepo razdelil na vernika in ateista, ki sta med seboj v konfliktu ne da bi eden ali drugi vedela okrog česa se v bistvu prepirata.
Ne vernik, ne ateist nista sama spoznala in to je bistvo vsega.
Zato odrešitelji prihajajo in odhajajo, posameznik pa ostaja kakšen je zmeraj bil: prestrašen in vodljiv ali pa nasilen in zaslepljen...nikakor pa ne osvobojen in razmišljujoč s svojo glavo.
Resnici je prav vseeno, v kolikor kdo v njo verjame ali ne verjame, tako kot je cvetlici vseeno če jo kdo voha ali ne. Ona pač diši ker je takšna sama po sebi.
Uvideti to golo dejstvo resnice, pomeni prenehati s slepilom enim ali drugim.
Zato svet potrebuje prebujene posameznike, ki sami vidijo.
Lepo pozdravljeni,
Mirko
Milost vere v škrate, vile in leteče rožnate slone
Prispeval/a: MC dne nedelja, 6. november 2011 @ 21:29 CET
Ta svet ne potrebuje ničesar, tako kot ničesar ne
potrebuje tudi bog, če slučajno obstaja. Imaš pa prav, ko
praviš, da sta vernik in nevernik na nek način podobna,
ko gre za uporabo razuma. Tudi verniki, ki zase pravijo,
da ne verjamejo, ampak da vedo, to pomeni tisti fanatiki,
ki verjamejo brez trohice dvoma, nazadnje svojo vero
vedno racionalizirajo. To pomeni, da skozi mehanizme
razuma (logike) utemeljuje svoje dogme kot smiselne. Že
v Bibliji piše, da je bedak tisti, ki v svojem srcu pravi, da
ni boga. In bedak je po definiciji človek, ki ni razumen.
Sholastiki so vložili enormne napore v dokazovanje
božjega obstoja s pomočjo »ratia« in se vsi po pravilu
zapletli v konstrukte, ki jih je mogoče sesuti z uporabo
tega istega razuma. Do tu se, dragi Mirko, lahko
strinjava. V trenutku pa, ko začneš s svojim gnostičnim
leporečjem, oziroma bolje rečeno – praznorečjem, se mi
samodejno prižge rdeči alarm. »Višja zavest, golo dejstvo
resnice, videnje, resnica, spoznanje, uvid« - to so
besede, ki si jih zlahka prisvoji vsak vernik, medtem ko
se ateisti oziroma tisti, ki stavijo na razum, takšnih
besed, ko sporočajo svoja stališča, praviloma ne
poslužujejo. Praviš, da posamezniki niso osvobojeni in ne
razmišljajo s svojo glavo. No, jaz mislim, da je dobro
tako. Pravzaprav je sreča, da ljudje ne razmišljajo vedno
s svojo glavo, še posebej, če je ta prazna oziroma so bolj
šibkega razuma. Za mnoge ljudi bi bilo bolje, da sploh ne
bi razmišljali. Večina človeških mentalnih inovacij je
totalno bedastih. In kaj sploh pomeni, da nekdo razmišlja
s svojo glavo? Je to res lahko kriterij za resnico ali
osvobojenost duha? Meni ni nihče rekel, da je mnogo od
tega, kar ti zapišeš, prazno mlatenje slame – do takšne
ugotovitve sem prišel na osnovi razmišljanja z lastno
glavo. Dopuščam možnost, da je z mojo glavo nekaj zelo
narobe in da je način tvojega razmišljanja pravilen, moj
pa napačen. Ampak, oba veva, da ni »fora« v tem.
Dejstvo je, da oba razmišljava, vsak s svojo glavo. In
vendar sva prišla do različnih zaključkov. Ne glede na to,
kdo ima prav – samo razmišljanje s svojo glavo človeka
ne obvaruje pred slabim razmišljanjem, napačno uporabo
logike in pred popolnimi neumnostmi. Tvoje razmišljanje
temelji na podmeni, da se moramo, če se želimo
dokopati resnice, ups, hotel sem reči Resnice, odpovedati
razumu. (Popravi me, če se motim) Nekako domnevam,
da si ti že napravil ta korak, in da je bilo to tvoje zadnje
razumno dejanje. Tvoj razum je prišel do spoznanja, da
sem mora terminirati. Težava pri takem preskoku v
domeno ne-razuma je v tem, da zlahka postane
ireverzibilen. Na srečo je to tako samo deklarativno, v
resnici pa vsak gnostik, ki se je teleportiral v sfero
»nadzavesti«, kjer se nahajajo razsvetljenci in kjer
pravila razuma in logike ne veljajo več, še zmeraj
funkcionira v povsem racionalnih okvirih, kakršne določa
tehtanje koristi in škode v vsakdanjem življenju. Tako se
potem tudi odloča v konkretnih življenjskih situacijah, ki
so vse prej kot metafizične ali transcendentalne. Še nihče
si ni napolnil želodca ali izpraznil črevesa v devetih
nebesih ali v peti dimenziji. Celo tako zelo opevana in
čaščena ljubezen, ups, hotel sem reči Ljubezen, je, če ni
usmerjena (to pomeni selektivna in torej pogojna), samo
gola abstrakcija, ki je vredna manj kot strgana tapeta v
pasji uti.
Marko
Milost vere v škrate, vile in leteče rožnate slone
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 10:23 CET
Kot prvo očitno je, da se s tem kaj potrebuje Bog strinjava, saj sva to zapisala vsak na svoj način kot sledi spodaj:
Marko:
Ta svet ne potrebuje ničesar, tako kot ničesar ne
potrebuje tudi bog, če slučajno obstaja.
Mirko:
Resnici je prav vseeno, v kolikor kdo v njo verjame ali ne verjame, tako kot je cvetlici vseeno če jo kdo voha ali ne. Ona pač diši ker je takšna sama po sebi.
Marko:
Do tu se, dragi Mirko, lahko
strinjava. V trenutku pa, ko začneš s svojim gnostičnim
leporečjem, oziroma bolje rečeno – praznorečjem, se mi
samodejno prižge rdeči alarm. »Višja zavest, golo dejstvo
resnice, videnje, resnica, spoznanje, uvid« - to so
besede, ki si jih zlahka prisvoji vsak vernik, medtem ko
se ateisti oziroma tisti, ki stavijo na razum, takšnih
besed, ko sporočajo svoja stališča, praviloma ne
poslužujejo. Praviš, da posamezniki niso osvobojeni in ne
razmišljajo s svojo glavo. No, jaz mislim, da je dobro
tako.
Mirko:
Popolnoma prav imaš ko praviš, da so vse besede o resnici, lahko le golo ničvredno in prazno besedičenje.
Tudi sam sem v svojih člankih in komentarjih omenjal težavo komunikacije skozi besede, ki so lahko vesoljni prevaranti.
Zato tudi govorim, da je resnica zunaj polja vseh besed in vseh misli, torej zunaj dosega tega omejenega razuma.
Dragi Marko pri meni ne boš našel nikjer v enem samem tekstu ničesar takega kot je potrjevanje pojmov kot so višja in nižja zavest, duhovni svetovi, reinkarnacije…doseganje skozi ponavljanje in sledenje tistim, ki vejo…
Ravno obratno, opozarjam kako je vse to zmotno, ter da je vse kar iščemo tukaj kjer smo, a smo le premalo dovzetni za to, premalo senzibilni, pregrobi in vezani za stare tradicionalne vzorce…
Torej dragi Marko, tvoj rdeči alarm ni nič drugega kot tvoj učitelj, ki je očitno buden in se ne pusti zavesti leporečjem kar je imenitno.
Brez dvoma v vse kar so nam servirali in nam dnevno servirajo, ostaneš drugorazredni človek, ki ne zna misliti s svojo glavo.
Seveda misliti s svojo glavo lahko pomeni, da misliš le v majhnem odstotku s svojo in v večjem odstotku z glavo drugega (tradicija, vera, dogme…izmi vseh vrst).
Za mene misliti s svojo glavo v pravem pomenu besede, pomeni biti osvobojen vsega starega, nosilec katerega je izključno razum-misel.
Zavedam se, da se pri tebi morebiti prižigajo rdeči alarmi ob tem kar podajam, a pomisli sam: kdaj naj bom sploh v karkoli siguren, če ne v stanje ko prenehajo delovati vsi vplivi vse preteklosti in vseh miselnih konstruktov, za katere oba ugotavljava, da so lahko mojstri prevare in golega ničvrednega besedičenja?
Dragi Marko, vse kar pišem je iz stanja v katerem ni nobenega dvoma, ker ni vpliva subjekta, ki resnico popači.
Kot rečeno besede niso to stanje, a nimam drugih sredstev za komunikacijo s tabo in drugimi.
Zavedam pa se, da besede, ki jih pišem v vsakem povzročijo različne reakcije in razumevanja, saj noben človek nima istih vsebin in vzorcev.
Ravno te vsebine in vzorci, pa sodijo, delajo zaključke, primerjajo, tehtajo…, a nič od vsega tega ni resnica sama in se je kot rečeno ne dotakne.
To pa še ne pomeni, da ne morem imeti sočutja do vseh živih bitij, ki trpijo in se izgubljajo v lastnih zablodah, mar ne?
Zato sem se po dolgih letih ne komuniciranja o teh rečeh s komerkoli, oglasil na Pozivikah.
En zelo velik pozdrav in hvala za tvoje kritične poglede.
Mirko
Milost vere v škrate, vile in leteče rožnate slone
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 10:58 CET
v prejšnjem odgovoru morebiti nisem zajel še naslednjega:
Marko:
Tvoje razmišljanje
temelji na podmeni, da se moramo, če se želimo
dokopati resnice, ups, hotel sem reči Resnice, odpovedati
razumu. (Popravi me, če se motim) Nekako domnevam,
da si ti že napravil ta korak, in da je bilo to tvoje zadnje
razumno dejanje. Tvoj razum je prišel do spoznanja, da
sem mora terminirati. Težava pri takem preskoku v
domeno ne-razuma je v tem, da zlahka postane
ireverzibilen. Na srečo je to tako samo deklarativno, v
resnici pa vsak gnostik, ki se je teleportiral v sfero
»nadzavesti«, kjer se nahajajo razsvetljenci in kjer
pravila razuma in logike ne veljajo več, še zmeraj
funkcionira v povsem racionalnih okvirih, kakršne določa
tehtanje koristi in škode v vsakdanjem življenju.
Mirko:
Odpovedati razumu se ne da, ker je to nemogoče dejanje.
Namreč ta, ki bi se želel odpovedati razumu, je razum sam.
Zato pa veliko tekstov, ki jih pišem govorijo o tem, da razum skozi razumevanje omejenosti samega sebe, samodejno in naravno utihne.
Drugega načina ni, saj je izvajanje vsega drugega kar učijo nekateri, le še večji konflikt med samim sabo.
Stanje o katerem govorim, razum vsebuje, razum pa tega stanja ne.
To pa zato ker je razum nekaj manjšega od tega stanja. O.K.?
Videti to razliko, pomeni biti zunaj polja misli.
Špekulirati o tem če je to res ali ne, ter kako to zgleda iz stanja razuma, pa je neplodno.
Moraš sam spoznati, ne preko vere, ali česarkoli, temveč sam in direktno, ter brez posrednika.
V takem pomenu omenjam spoznanje in ga ne gre zamešati s praznim verovanjem v nekaj.
Zato ne obstaja neka sfera »nadzavesti« kot jo navajaš, v kateri naj bi bili lepo zavarovani »razsvetljenci«, ampak je v tem stanju zaceljenosti (celoti), vsebovano prav vse in ni ločenosti od tega vsakdanjika, od vseh konkretnih reči, ki nas obdajajo.
Gre torej za drugačno percepcijo, večji zorni kot, bolj široko videnje, zaznavanje vsega kar je.
Iz takega stanja je drevo le drevo, ampak vidiš golo dejstvo, da je drevo le izraz življenja in ne življenje samo.
Zato tega dvojega ne zamešaš.
Ta povezovalec, ki združuje tebe in mene, drevo in oblak, sonce in zvezde nima meja in to je največje odkritje, do katerega se posameznik lahko prebije.
Čeprav je to stanje osvobojenosti od vsega znanega, pa je v takem stanju prisotno sočutje za ta svet, za vsa živa bitja, ki trpijo.
Srečno dragi prijatelj,
Mirko
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: Priča dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 20:58 CET
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 21:43 CET
Mogoče si spregledal ali pa nisi bil dovolj pozoren na spodaj zapisano:
Mirko:
»Stanje o katerem govorim, razum vsebuje, razum pa tega stanja ne.
To pa zato ker je razum nekaj manjšega od tega stanja. O.K.?
Videti to razliko, pomeni biti zunaj polja misli.«
Dragi Priča,
se ti zdi tako nemogoče, da obstaja energija, ki je od razuma večja in razum vsebuje?
Taka energija je življenje, ali kakor jo želiš poimenovati in ona je ta, ki je edina stvarna.
Ko je glava v ospredju le ta deluje neusklajeno, neharmonično in kot vidimo rušilno na vsakem koraku.
Ko pa je v ospredju to primarno, večje, potem razum ne divja, ni škodljiv, ni sovražen in destruktiven…, deluje kot je prav.
Temu je pač tako in to je resnica, paradoksalna ali ne.
Kolikor vem so indijanci uporabljali glavo nekoliko manj kot današnji človek in so morebiti zato bili veliko bolj v stiku z naravo, ter se počutili eno z njo.
Veliko zabave v tvojem šotoru.
Mirko
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 22:12 CET
"Vendar Vinetou vseeno opaziti da noben od velikih bojevnikov tipkovnice, katerih imeni se začeti z M ne brati ali slišati o znanstveni dokazi iz kvantna fizika, pa iz placebo/nocebo efekt na področje psihologija in mnoga drugi dokaz za nematerialni učinki zavest na materija."
Mirko:
Dragi Priča, v prejšnjem odgovoru najdeš kako vidim vpliv nematerialnega na materialno.
To večje, ki je nematerialno (temu ti praviš zavest), vpliva na manjše, razum (ta je za mene čista materialna stvar) in to zelo.
Razum naenkrat deluje povsem tiho in neškodljivo.
To je pravi balzam, ki je prišel iz tega večjega.
V takem stanju tišine indijanec vidi in sliši, ter zaznava veliko tega, česar takratni beli človek s polno glavo misli ni mogel.
Pa saj ti najbolje veš o čem govorim, mar ne?
Še en večerni pozdrav v tvoj šotor, v katerem so najbrž že enakomerni vzdihljaji spanca.
Mirko
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: Priča dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 23:05 CET
Če biti, potem morati vedeti da v nematerialna dežela ne možno obstajati materialni razum in potem ne trditi da razum biti materialen. Razum biti čisto materialen samo za beli materialist!
Toda resnica biti tudi da večina beli človek uporabjati razum samo za misliti o materialna stvar. Zato se Panefin zdeti da razum biti materialna stvar. On morati to sam raziskati in potem povedati kaj doživeti.
Kakšna bo naša prihodnost, Smo pripravljeni... 6.del
Prispeval/a: panefin001 dne torek, 8. november 2011 @ 12:14 CET
»…Vinetou že biti v Manitujeva dežela, ki biti čisto nematerialna in vseeno Vinetou tam uporabljati isti razum ali zavest, kot v materialna dežela.«
Mirko:
Spoštovani Priča,
tudi jaz govorim, da ko manjše (materialno) odstopi mesto večjemu (nematerialnemu), manjše deluje kot je prav.
Priča:
»…Če biti, potem morati vedeti da v nematerialna dežela ne možno obstajati materialni razum in potem ne trditi da razum biti materialen. Razum biti čisto materialen samo za beli materialist!«
Mirko:
Stvar je zelo preprosta:
1. V rokometno igrišče ne moreš umestiti nogometnega, ker je rokometno igrišče manjše. Lahko pa v nogometno igrišče zlahka umestiš rokometnega.
2. V kolikor je razum to rokometno igrišče, potem je stvar jasna. V primerjavi z nogometnim igriščem je nematerialno še veliko večje…je neomejeno. Tega pa ne moreš stlačiti v majhen, omejen razum, mar ne?
3. Gledalci, ki sedijo na tribuni nogometnega stadiona imajo širši pregled, saj namesto rokometnega, vidijo še del nogometnega igrišča. Ta gledalec smo mi.
4. V kolikor nogometno igrišče še povečamo in potem opazujemo tekmo, bomo imeli še bolj širok pregled, videli bomo več drugega in ne samo rokometno igrišče, ter tekmo.
5. Toda povečujemo lahko nogometni stadion kolikor želimo, meje bodo zmeraj obstajale, dokler ne pridemo do stadiona brez meja.
6. Tako je tudi z razumom. Širimo lahko meje razuma do nezavesti, a dokler bodo še obstajale meje, so le te in vse kar je znotraj teh meja, zagotovo del materialnega, izmerljivega…
7. Rokometna tekma se iz perspektive neomejenega, še naprej dogaja in za gledalce na stadionu je ona vse kar vidijo, česar so zavestni. To nekaj kar pa je neomejeno, je hkrati na stadionu, in zunaj njega, medtem ko prvi del gledalcev na tribuni ima omejen razgled.
8. Predstavljati si neskončen stadion ni mogoče! Zakaj?Ker je razum ta, ki si ga predstavlja, iz omejenega stadiona. Če želi imeti širši pregled se mora premakniti izven stadiona.
9. Zakaj je razum materialen? Razum je sam vzrok in posledica dvojnosti. Zaradi te dvojnosti, v razumu obstajajo meje, čas in vse kar sodi v to. Vse kar pa ima meje, nujno mora biti materialno, omejeno. Razuma brez teh meja preprosto ni. Meje so njegovi okvirji delovanja.
10.Ker se nasprotja znotraj razuma, kot je črno in belo, dobro in slabo,verjeti ali ne verjeti…nikakor ne razumejo, saj so vsa po vrsti omejena, obstajajo znotraj razuma večni konflikti med temi delčki.
Misli so ti silni delčki in one ne utihnejo skoraj nikoli.
Vsak od teh delčkov je namreč omejen in to je pravi vzrok vsega gorja med delčki. To je sama zgradba razuma in vse to skupaj je ta famozni jaz.
11.Ker obstaja konflikt znotraj razuma, med črnim in belim, med vernikom in ateistom…med tem kar sem in kar nisem…obstaja konflikt zunaj mene. Te notranje delitve izhajajoče iz razuma, se lepo prenašajo na zunanji svet in imamo kar imamo. Svet je popolnoma razdeljen, posledice takih delitev pa so katastrofalne.
12.Torej tam kjer obstajajo meje, nujno morajo obstajati tudi trenja med delčki, med jazi. V neomejenem namreč ni razdeljenosti, ni dvojnosti in zato tudi trenja ne more biti. V tem je velikanska razlika delovanja iz omejenega ali iz neomejenega.
Dragi Priča, stanje enosti je torej mogoče le, ko dejavnosti razuma povsem prenehajo, utihnejo, saj je razum povsem materialna reč in deluje v polju omejenega, znotraj lastnih meja in v dvojnosti.
Nikakor ne gre zamešati tišine razuma, ki je posledica razumevanja lastne omejenosti z navidezno tišino, ko je človek v zadregi, ali pa je morebiti nekoliko nerazvit.
Inteligentno utihniti je mogoče, le kadar si spoznal delovanje in zgradbo samega sebe.
Kaj takega pa je najtežje in hkrati najbolj preprosto, od vsega česar se ta razum lahko loti.
Razum nikakor ne more dojeti, da mu glede tega stanja ni potrebno storiti prav ničesar drugega kot preprosto spoznati samega sebe direktno in brez posrednikov.
V sled teh napačnih pristopov razum že tisočletja trenira, bulji v steno, stoji na glavi, poje mantre, sledi tistim, ki vejo...
Bilo bi zelo smešno, če ne bi zaradi vsega tega napačnega delovanja razuma trpel on sam in tisti, ki jih obkroža.
Namesto, da skopni se skozi take postopke le jača in debeli. Od tukaj izhaja "duhovni" (beri: materialni) ego.
Energija izhajajoča iz enosti, zaceljenosti, je povsem drugačna energija in drugačna vrsta kakovosti od energije dvojnosti.
Ena je celovita in druga omejena.
Ta inteligenca je tista, ki vidi razlike med stanjem enosti in stanjem dvojnosti, obratno pa to ni mogoče.
Zato tudi vidi ves nesmisel vojn in vseh zgrešenih dejanj povezanih z nasiljem in tega preprosto ne počne.
Bodi lepo pozdravljen in vso srečo spoštovani Priča.
Mirko