Podatki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij o 12.000 do 15.000 tonah zavrženega kruha na leto so sprožili veliko polemik in tudi vprašanj: zakaj trgovci dan starega kruha ne prodajajo po nižji ceni ali ga ne razdelijo brezdomcem, zakaj z njim ne hranimo živali...

Mercator in Tuš sta se v svojem odgovoru tem vprašanjem izognila, Tatjana Zagorc, direktorica omenjene zbornice, pa pravi: "Ko se kruh vrne iz trgovin, ga peki ne smejo prodajati po nižji ceni ali celo brezplačno deliti, trgovine pa bi lahko neprodani kruh naslednji dan ponudile po nižji ceni. To smo jim že predlagali, a je zanje najlaže, če ga odpeljejo kar peki."

Zagorčeva je prepričana, da bi lahko trgovci z drugačnim sistemom naročanja dosegli, da bi bilo zavrženega kruha največ pet in ne kar petnajst odstotkov, kolikor ga je zdaj. "V Sloveniji ga na leto zavržemo za 4000 hektarjev površin, posejanih s pšenico, zato je potrebno takojšnje ukrepanje," je prepričana Zagorčeva. Trgovcem med drugim predlaga dobavo obstojnejših vrst kruha. Trdi, da je zavrženi kruh še vedno povečini strošek pekov, razlogi za to pa imajo že dolgo brado. "Še sami ne vemo, kdaj smo začeli padati v to jamo. S prevelikim številom pekovskih podjetij (samo v okviru živilske zbornice jih deluje 130, v okviru obrtne pa še okoli dvesto, op.p.) smo v tem pogledu začeli popuščati trgovcem, ki želijo kupce kruha zadovoljiti tudi ob najbolj pozni uri. Problema smo se zavedli šele, ko so nam začeli vračati tudi do 15 odstotkov spečenega kruha," prizna Tatjana Zagorc.

V nasprotju z njo pa v Mercatorju navajajo, "da breme večine neprodanega kruha nosi trgovec" in da ga vsega vrnejo dobaviteljem za predelavo. Na vprašanje, zakaj ga ne naročajo manj, pa so nam odgovorili: "Poraba kruha je zelo nepredvidljiva in zelo spremenljiva po dnevih, celo po urah, zato je zelo težko optimizirati dnevne količine tako, da ga ne bi zvečer zmanjkalo, saj bi to kupci težko sprejeli. Porabniki namreč od trgovcev pričakujejo vsak dan svež kruh, tudi zvečer, ko lahko nakupujejo tisti, ki delajo do večernih ur."

Tudi v Sparu starega kruha ne prodajajo po nižjih cenah, temveč ga vrnejo dobaviteljem, tistega, ki ga spečejo v lastni pekarni in ga ne prodajo, uporabijo v bioelektrarni. O letni količini neprodanega kruha pa molčita oba velika trgovca…
www.dnevnik.si