Mnogi lanski dogodki, pa naj bodo to arabska pomlad ali pa teroristični napadi na Norveškem, potrjujejo, kako pomembno je, da se lahko Evropska unija hitro in učinkovito odzove na močno spremenljive krizne razmere. Evropska komisija tako za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 predlaga skupni proračun za notranje zadeve v višini 10,7 milijarde evrov.

To je skoraj 40-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za obdobje 2007–2013. Poleg uvedbe dveh novih evropskih skladov Komisija načrtuje še poenostavitev predpisov, pospešitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen za hitrejše doseganje rezultatov na terenu.

Ministrstvo za notranje zadeve RS trenutno v okviru Finančne perspektive EU 2007–2013 črpa sredstva iz štirih obstoječih skladov znotraj programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov. O aktivnostih, ki jih Slovenija izvaja s pomočjo sredstev iz omenjenih skladov, smo se pogovarjali z vodjo Projektne enote za evropska sredstva na Ministrstvu za notranje zadeve, mag. Polono Čufer Klep.

1. Splošni program Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov sestavljajo štirje evropski skladi. Čemu so namenjena sredstva iz teh skladov?

Sklad za zunanje meje je najobsežnejši in zato za Slovenijo zelo pomemben, saj omogoča financiranje investicij. Sklad sofinancira projekte, povezane z nadzorom zunanjih meja in upravljanjem tokov ljudi na zunanjih mejah, vključno s konzularno dejavnostjo. Slovenija je v štirih letih na primer zgradila oziroma izboljšala devet mejnih prehodov, investirala v vozila in tehnično opremo (čolni, avtomobili, čitalci potnih listin, detektorji in podobno) ter usposabljala osebje.

Namen Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav je podpreti prizadevanja držav članic pri tem, da državljanom tretjih držav omogočijo pogoje za bivanje in olajšajo vključevanje v družbo. V Sloveniji tako omogočamo programe učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, medkulturni dialog itd. Veliko teh projektov izvajajo nevladne organizacije, ki so vključene tudi v izvajanje projektov v okviru Evropskega sklada za begunce, ki je namenjen predvsem podpori državam članicam pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb.

Evropski sklad za vračanje omogoča vračanje državljanov tretjih držav, sodelovanje s prevajalci pri postopkih ugotavljanja identitete tujcev na podlagi izdelave jezikovnih analiz, vzpostavitev trajnega sodelovanja z nevladnimi in drugimi neprofitnimi organizacijami ter društvi, usposabljanje izvajalcev, vključenih v postopke vračanja, pa tudi povečanje zmogljivosti pravosodnih organov za hitrejšo presojo odločb o vrnitvi.

2. Kako učenje slovenskega jezika in seznanjanje s kulturo poteka v praksi: kdo so izvajalci, kje ti programi potekajo in koliko migrantov je vključenih v proces?

Za udeležbo v brezplačnih programih učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo državljani tretjih držav izpolnijo zahtevek in ga vložijo na upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. Na upravni enoti kandidate tudi napotijo k izvajalcu programov, ki jih na podlagi javnega naročila izbere Ministrstvo za notranje zadeve. Izvajalci morajo biti vpisani v razvid izvajalcev javno-veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov pri ministrstvu za šolstvo in šport.

V letu 2011 so se programi izvajali v 28 krajih po Sloveniji, kjer prebiva največ državljanov tretjih držav. Več informacij o izvajalcih in krajih izvajanja je tudi na spletni strani www.infotujci.si, kjer so na voljo še številne druge informacije, ki so v pomoč tistim tujcem, ki živijo in delajo v Sloveniji. V letu 2011 je bilo v programe vključenih približno 1550 državljanov tretjih držav.

3. Iz katerih tretjih držav v Slovenijo prihaja največ migrantov? Ali se njihovo število povečuje ali zmanjšuje?

Na področju zakonitih migracij (Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav) največ migrantov prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. Največ migrantov zaprosi za dovoljenje za prebivanje na podlagi zaposlitve. Kar zadeva prosilce za mednarodno zaščito (Evropski sklad za begunce), jih je v letu 2011 za mednarodno zaščito zaprosilo 358, od tega največ iz Afganistana, nato iz Turčije, Pakistana, Sirije, Kosova in Somalije. Skupno število prosilcev se je v letu 2011 povečalo, in sicer za skoraj 50 odstotkov v primerjavi z letom poprej.

Na področju ilegalnih migracij (Evropski sklad za vračanje) v zadnjih petih letih v Sloveniji beležimo upad ilegalnih prehodov državne meje. Lani je bilo ugotovljenih 887 ilegalnih prehodov državne meje. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Turčije, Hrvaške, Srbije, Albanije in Pakistana. 

4. Koliko sredstev iz teh skladov je bilo v lanskem letu dodeljenih Sloveniji? 

V lanskem letu je Evropska komisija Sloveniji odobrila letne programe v skupnem znesku 10,6 milijona evrov, pri čemer znaša prispevek EU 8 milijonov evrov (EU sofinancira projekte v višini 75 odstotkov). Preostanek sredstev zagotavlja Slovenija iz državnega proračuna in tako omogoča, da nevladnim organizacijam ni treba iskati sredstev sofinanciranja za izvajanje projektov. 

5. Kateri so po vaši oceni največji dosežki programa?

S pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za begunce se sofinancirajo programi, ki omogočajo izvajanje aktivnosti, ki jih sicer država ni obvezana izvajati in tako pomenijo izboljšanje bivalnega standarda prosilcev. Na področju integracije oseb z mednarodno zaščito bi želeli izpostaviti projekte pomoči ranljivim skupinam (mladoletniki brez spremstva), kjer je potrebno medinstitucionalno sodelovanje (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Centri za socialno delo …) ter projekte, ki omogočajo nove in inovativne pristope pomoči pri vključevanju ciljnih skupin.

Največji dosežki Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav so programi učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, ki se izvajajo že od leta 2008. Po analizah ministrstva skoraj 93 odstotkov anketiranih udeležencev meni, da se bodo z na tečaju pridobljenim znanjem lažje sporazumevali v slovenskem jeziku, kar 84 odstotkov vprašanih pa meni, da je tečaj izpolnil njihova pričakovanja.

Vir: www.euekspres.eu