Grčija, Španija, Portugalska so tiste evropske države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Najbolj ranljiv del prebivalstva je mlajša generacija, ki vstopa na trg delovne sile, in starejši del populacije. Ker pa je na nek način treba preživeti, si ljudje pomagajo na različne konstruktivne načine.

Predvsem v Španiji, ki jo je gospodarska kriza takoj za Grčijo najbolj prizadela, dostikrat pobudo v roke vzamejo mladi ljudje pa tudi mestne oblasti, ki izhod iz težavne situacije vidijo v medsebojni pomoči in sodelovanju. S tem se borijo proti družbeni razdrobljenosti, izolaciji in posledično depresiji.

Tako se vse več ljudi poslužuje časovnih bank, lokalnih denarnih valut in blagovne izmenjave ter brezplačnega koriščenja neobdelane zemlje.

• projekt Huertos Compartidos ali 'delitev vrtov' povezuje lastnike zemljišč s tistimi, ki si jih želijo obdelati, plačilo za uporabo pa poteka v obliki dela pridelka.

• časovne banke rešujejo denarne tegobe revnejšega sloja prebivalstva. Razvile so se iz koncepta posameznikov iz 19. stoletja, da mora cena odražati vloženo delo. Delo se meri v urah. Osnovna enota je ena ura, ki jo v različnih skupnostih različno poimenujejo. V ZDA jo poznajo kot časovni dolar, v Veliki Britaniji časovni kredit. Poimenovanje je odvisno od skupnosti, ki ustanovi časovno banko. Namen časovne banke je pregled nad opravljenimi in koriščenimi urami storitev, ki jih skupnost izbere, da jih bo na ta način izvajala. Te storitve lahko vsebujejo: varovanje otrok, hišna popravila, inštruiranje, nega na domu, pravno in drugo svetovanje, oblikovanje, računovodske storitve, kuhanje, izvedbo različnih tečajev... Vsakdo, ki je opravljal neko določeno aktivnost, je upravičen do koriščenja neke druge aktivnosti v obsegu enakega števila ur kot jih je sam s svojim delom prispeval skupnosti.

• blagovna izmenjava je ponavadi vezana na lokalni nivo. Samo v Kataloniji so v prvih sedmih mesecih tega leta vzpostavili 60 tržnic, ki delujejo na princip blagovne izmenjave.

Morda se najprej zaradi pomanjkanja denarja nato pa še zaradi vseh ostalih razlogov predvsem mladi poslužujejo spletne skupnosti No lo Tiro, ki deluje na podoben princip kot ameriška spletna skupnost Freecycle in angleška Freegleter slovenska Podarim.si, kjer se stvari, ki jih ljudje ne potrebujejo več, podarjajo naprej.

Ljudje si pomagajo tudi sami z ustanovitvijo lokalnih valut. Z njimi je možno plačevanje v podjetjih, ki v tistem okolišu sprejmejo tovrstno valuto. Slednja evra ne nadomešča, ampak ga dopolnjuje. V Evropi je prisotnih že nekaj tovrstnih valut: v španskem obmorskem mestu Malaga virtualna valuta "comuns", Axarco, v Grčiji TEM, Fasouli, Ilios, Ovolos, EMRO, Kaereti, Mpoutsouni, na Portugalskem Creditos de Permuta.

S solidarnostjo, medsebojno pomočjo in zavedanjem življenja v skupnosti, kjer je za vsakega poskrbljeno, je pot iz krize lahko lažja in hitrejša.

Vir: druzina.enaa.com