Pozdravljen Aries

Pomirjajoče deluje misel, da še nekdo razen mene vidi lepoto
v tem kar posrkam vase in skušam prenesti na površje,
čeprav gre velikokrat tudi za pravi vihar nasprotujočih se
občutij preden prispeš do samega jedra tega kar smo. Boli, ne
morem reči, da ne boli. Vendar gre le za trenutno stanje, ni to
naše bistvo. Bolečina le uči sprejemati nekaj česar se razum
brani. Takole jaz doživljam svet v meni in izven mene.

Imam še kar nekaj takšne poezije, a je ne bom objavila. V
ljudeh prebuja nemir in to gre vse vame. Ne znam razložiti
drugače.

Glede tiste spletne strani in mojih objav. Moj pristop do tega
je bil prebuditi v ljudeh željo opaziti lepoto v ljudeh, čeprav
izgleda vse brezupno in srce parajoče. Še ena misel, ki se
potrjuje v dejanjih: ni vse zlato kar se sveti. In tisto kar si z
lahkoto prezrl, morda nosi ravno tvoje sreče glas. Kdo ve, kdo
ve?

Tale pesem ob kateri si podal svoj komentar pa se je rodila na
željo moške osebe. Dobila sem sliko in po njej naj bi izrazila
kar želi povedati. Takšna energija je prihajala takrat vame.
Moja poezija je odsev tega kar pritegne mojo pozornost.

Lep pozdrav

[ Odgovori na to | # ]