V naših denarnicah je vedno več kartic. Najbolj pogosti sta plačilna in kartica z odloženim plačilom - imenujemo jo tudi kreditna kartica. Pri ZPS opažajo, da banke v zadnjem času bolj oglašujejo tudi posojilne kartice. Ker za razliko od drugih kartic banke za uporabo posojilnih kartic zaračunavajo tudi obresti, pri ZPS potrošnikom svetujejo razmislek o smiselnosti uporabe teh kartic in jih opozarjajo pred tveganji zadolževanja.

Ne prav poceni kredit
Čeprav posojilno kartico pogosto imenujemo enostavno »kreditna kartica«, torej enako kot kartico z odloženim plačilom, obstaja med obema zelo pomembna razlika. Na posojilni kartici se vsak mesec samodejno poravna le del nakupov, ki ga opravi potrošnik, po navadi gre za 10 ali pa 20 odstotkov.

Če se na primer ob koncu meseca na kartici nabere 1.000 evrov dolga in je s pogodbo določeno, da se vsak mesec odplača po deset odstotkov kredita, ostane na kartici še 900 evrov dolga. Za ta znesek banka potrošniku zaračuna obresti in jih prišteje k dolgu. Obresti niso edini strošek posojilne kartice, saj banka za uporabo kartice zaračuna še članarino in včasih zavarovalno premijo.

»Posojilne kartice so zaradi stroškov, ki jih plačujemo, za banke dobičkonosen produkt. Zato se lahko se zgodi, da vam banka ne bo dovolj razločno pojasnila stroškov in tveganj, ki so z njeno uporabo povezani. Pri odločitvi za novo bančno kartico zato svetujemo previdnost, da se izognete neljubim presenečenjem,« poudarja Boštjan Krisper, vodja oddelka financ pri ZPS. Dejanski stroški uporabe posojilne kartice bodo seveda odvisni od pogostosti uporabe in načina odplačevanja.

Ker pa se vsak mesec uradno odplača le del izkoriščenega kredita, obstaja velika možnost, da bo potrošnik svoj dolg odplačal prepočasi in predrago. Odplačevanje  dolga v skladu s finančnimi zmožnostmi bo še težje in dražje pri pogostejšem nakupovanju s kartico, ki ga banke seveda oglašujejo kot enostavnega in lahkotnega.

Ali posojilno kartico zares potrebujete?
Za tiste, ki so zadovoljni s svojo kartico z odloženim plačilom, pri ZPS menijo, da ni pravega razloga, da bi jo zamenjali za posojilno kartico. Uporaba posojilne kartice je smiselna kvečjemu, če se potrošnik sreča z nujnim ali nepričakovanim stroškom, ki ga bo lahko v kratkem odplačal. Tudi v tem primeru pa pri ZPS priporočajo, da potrošniki preverijo druge možnosti (npr. potrošniški kredit, limit na bančnem računu).

»Posojilno kartico pa odločno odsvetujemo vsem, ki imajo težave s financiranjem svojih rednih izdatkov, ali pa so že izkoristili druge možnosti zadolževanja. Pri uporabi posojilnih kartic potrošniki hitreje izgubijo pregled nad svojo zadolženostjo in lahko z izposojanjem vedno novih zneskov zaidejo v spiralo dolgov,« je opozoril Boštjan Krisper, vodja oddelka financ pri ZPS.

Več informacij: spletna stran ZPS: Posojilne kartice