Kraljuješ mi v mislih,
ti si mi vdih in izdih,
nikogar nimam bolj v čislih,
naredila si skozi dušo mi prepih.

Kot zvončki srebrni,
v vetru včasih,
drugič kakor slap sladkorja,
je tvoj čudoviti smeh.

Oči tople, kot poletje,
nežne, mehke roke,
zapeljive, nihajoče boke,
božam, gladim, obožujem,
gledam, občudujem,
svoje razodetje.


Vizije nemogoče,
skrite sanje,
si v resničnost spremenila,
mrtvo upanje, na kratko
v življenje obudila.

Hvala.