Poročilo o GS koruzi NK 603 gospodarske družbe Monsanto

Profesor Gilles-Eric SERALINI s Caenske univerze, Francija, predsedmik znanstvenega sveta pri Odboru za neodvisne raziskave in informiranje o genskem inženiringu (CRIIGEN); profesor Se-ralini je že od 1998 član dveh francoskih vladnih odborov za oceno tveganj, povezanih z umetnimi GSO (gensko spremenjenimi organizmi) pred odobritvijo njihovega trženja in potem (odbora delu-jeta  pri francoskem Ministrstvu za kmetijstvo in Ministrstvu za okolje) in je kot strokovnjak zastopal evropsko stran v prvem razsodniškem odboru, ko je prišlo do prvega spora o GSO z ZDA pri svetov-ni trgovinski organizaciji (STO).

Profesor Seralini raziskuje vpliv pesticidov na zdravje. Napisal je več knjig o umetnih GSO v francoščini, ena takih je GSO-ji, ki spreminjajo svet (Ces OGM qui chan-gent le monde, založba Flammarion).

Dr. Dominique CELLIER z Rouenske univerze, Francija, član Criigenovega znastvenega sveta; je biostatistik v Rouenskem laboratoriju LITIS (Laboratoriju za računalništvo, obdelovanje informacij ter laboratorijskih živih in bioinformacijskih sistemov), bioinformacijski sonadzornik na Rouenski univerzi in ima nekaj izkušenj z umetnimi GSO). Je profesor asistent za uporabno matematiko in pri zadevnem projektu odgovoren za biostatistiko.

Dr. Joël SPIROUX DE VENDOMOIS iz francoskega Evreuxa, član Criigenovega znastvenega sveta;je izvedenec za varovanje okolja, strokovnjak za področje zdravstvene sindikalne organizira-nosti, organiziral je vsedržavno posvetovanje o posledicah okoljske onesnaženosti in napisal knjigo z enakim naslovom (Les pathologies environnementales, založba Josette Lyon).
Njihovo zadnje skupno delo: Nova analiza poskusnega krmljenju podgan z GS koruzo razkrila njeno strupenost za jetra in ledvice; Arhiv o onesnaženosti okolja s strupi, 52. št., 596.–602. stran, letnik 2007 (MON 863).

UVOD

Pojasnilo o ozadju zadeve. NK 603 je koruzna sorta prve generacije, tj. iz prve skupine umetno GSO (je najpomembnejša, saj predstavlja skoraj tri četrtine vseh umetnih GS poljščin na svetu), ki so bile odobrene za trg. Je tako gensko spremenjena, da je odporna na herbicide. Poljščine, ki so na tržišču za uporabo na prostem od 1995, so odporne bodisi na herbicide iz prve skupine (71 % umetnih GSO so — podobno kot Monsantova soja roundupready /RR/ ali koruza NK 603 — odporne predvsem na herbicid roundup) ali pa kot GS poljščine iz druge skupine tvorijo pesticid (običajno gre za strup BT /bacillus thuringiensis/, kakršnega tvorita koruzni sorti MON 810 ali MON 863, tj. pribl. 1 kg/ha; različne insekticide tvori 18 % vseh umetno GS poljščin).

Drugo generacijo umetnih GSO-jev, ki je na tržišču od 1998, predstavljajo poljščine, ki imajo obe lastnosti: tvorijo pesticid in so odporne nanj (11 % vseh). Torej so skoraj vsi GSO-ji, ki so na tržišču in namenjeni kmetijstvu, gensko spremenje-ni z namenom, da vsebujejo pesticid, ki ga vsrkajo in-ali tvorijo (vse ostale vrste GS poljščin pred-stavljajo manj kot 1 % vseh GS poljščin na trgu). Za tretjo in četrto skupino GS poljščin se predvide-va preskušanje na prostem in naj bi predvidoma tvorile dva insekticida ter bile odporne na enega ali dva herbicida.

Opis GS koruze NK 603. Umetno se je gensko spremenila tako, da se je v njeno celico umetno vnesel gen, imenovan transgen, in sicer tako, da so se še nedozorele celice koruze obstreljevale z mikro-skopsko majhnimi delci, na njih pa so bili delčki DNK, ki so se predhodno izločili iz plazmidov; taki delčki so bili sestavljeni iz genov 5-enol piruvil šikimatne 3-fosfatne sinteze (EPSPS), pridobljenih iz agrobakterijskega seva CP4, ki rastlinsko celico naredi odporno na strupeni glifosat.

V običajnih okoliščinah glifosat zavre tvorjenje divjega encima EPSPS v rastlini, zato običajna rastlina, ki se poškropi s tem vsestranskim herbicidom (razširjen je po vsem svetu), uvene, ker ne more več tvoriti glavnih aminokislin, ki jih potrebuje za tvorjenje beljakovin. Omenjeni transgen pa to preprečuje, zato GS rastlina lahko vsrka herbicid roundup, ki vsebuje glifosat, vendar pa še vedno lahko tvori beljakovine. To je bistveni namen tovrstnega umetnega genskega spreminjanja, ki poteka v skladu z zakonitostmi, ki jih je dorekel Mendel.

Spremenjene celice se potem vzgojijo v novo, transformirano rastlino, ki se imenuje umetno gensko spremenjeni organizem. Vsi se strinjamo, da tako vnašanje novega gena v celico lahko povzroči njeno notranje mutiranje, ki ga z analizo njene sestave ni mogo-če odkriti; tako proučevanje celice je zaradi »nebistvenih razlik« že po opredelitvi lahko pristransko. Redukcionistično izpeljana trditev namreč zagovarja domnevo, da umetno gensko spreminjanje z obstreljevanjem celice z delci (ali s podobnimi postopki) ni nič bolj tvegano kot neznan genski vpliv, ki se ugotovlja pri običajni hibridni vzgoji novih rastlin.

Ta teorija še ni dokazana, vendar jo v Se-verni Ameriki zagovarjajo podjetja, ki se hočejo izogniti označevanju in dolgotrajnim poskusom prehranskim poskusom z umetnimi GSO-ji. Torej se dolgoročni stranski učinki ostankov pesticidov niso proučili, kar se sicer zahteva za nekatere kemične pesticide in se tudi izvaja. Preskusi strupe-nosti morajo trajati dve leti, 90-dnevni preskusi pa se opravijo še na treh živalskih vrstah.

Zato so izsledki iz zaupne raziskave o strupenosti, ki jih je dal komaj 90-dnevni poskus na podganah, izjemno pomembni, ker nudijo največ podatkov, kar jih je do zdaj na voljo o možnem vplivu te GS poljščine na sesalce oziroma o drugih nepredvidenih posledicah genskega spreminjanja.

NK 603 je bila umetno ustvarjena tudi za uporabo skupaj z drugimi GSO, saj se v EU mnogi hibridi razvijajo prav z namenom, za kakršnega je bila ustvarjana NK 603, ti hibridi pa imajo tudi druge GS lastnosti, recimo, tvorijo razne insekticide.

LISTINE, NA KATERIH TEMELJI POROČILO

Za poročilo so se uporabile in se primerjale štiri vrste listin:

• javne listine z osnovnimi podatki in pojasnili za splošne in posebne namene (recimo EFSA-ina ali AFSSA-jeva poročila);
  
  
• znanstveni prispevki iz raznih mednarodnih strokovnih revij, njihovo verodostojnost pa so potr-dili drugi znanstveniki s tega področja; seznam je objavljen v www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed in večinoma tudi v knjigi GSO-ji, ki spreminjajo svet (Ces OGM qui changent le monde);
  
  
• dosjeji, do katerih smo prišli po zaslugi organizacije Greepeace, in so dostopni javnosti;
  
  
• poročila, ki jih je pridobil CRIIGEN (www.criigen.org), ki so dostopna javnosti in nam jih je na našo prošnjo posredovala francoska vlada; to so javno dostopni podatki in francoska vlada jih je CRIIGENu posredovala po odredbi Komisije zadostop do upravnih listin; ta poročila so napisali Monsanto in mnoge druge države, obravnavajo pa zlasti strupenost koruzne sorte NK 603.

OPOMBE

Vsi znanstveni odbori, ki so bili vprašani za mnenje, se strinjajo z Monsantovo trditvijo, da je 90-dnevna prehranska raziskava na podganah, ki so se krmile (z umetnimi GSO) in primerjale s skupino podgan, krmljenih z običajno, gensko neoporečno koruzo, pokazala statistično pomenljive razlike v mnogih parametrih, med drugim tudi v krvni sliki in samorazstrupljanju organov. Ugotovljeno je bilo skoraj 70 (67) znatnih statističnih razlik [oz. odstopanj od običajnih vrednosti — dodal MF].

Ugotovilo se, da znatne posledice v primerjavi s primerjalnimi skupinami povzročajo tudi drugi GSO, ki so odporni na herbicid roundup, od tega jih vsaj četvorica, ki je bila preverjena na tak način, povzroča stranske učinke, kakršne povzročajo pesticidni strupi.

Toda to je bilo ugotovljeno tudi za koruzo MON 810, ki tvori še dodatni insekticid (prirejeni Cry1Ab): »Pri podganah, ki so bile krmlje-ne s krmo s 33%-no vsebnostjo koruze MON 810, se je na koncu poskusa ugotovila statistično znat-na nižja vrednost albumina/globulina v primerjavi s kontrolno kupino podgan in v primerjavi s sploš-no veljavnimi primerjalnimi vrednostmi (revija EFSA journal, 49. št., letnik 2004, 15. str. /1.-25./).

Podatki so se dejansko zbrali med 13-tedenskim krmljenjem podgan s koruzo roundup ready® (NK 603), pred tem pa so se podgane en teden krmile z osnovno prehrano št. 5002, ki jo PMI predpisuje za glodalce.

Namen študije (MSE-N 99091) je bil ugotoviti, kako na podgane vpliva krma z vsebnostjo koruze NK 603 roundup ready® v primerjavi s podganami iz primerjalnih skupine, ki so se krmile z: (1) izvorno (gensko neoporečno) koruzo [iz katere se je ustvarila NK603 — dodal MF]; in (2) s šestimi die-tami, ki so vsebovale zrnje netransgene hibridne koruze.

Raziskavo je izpeljal Monsantov labo-rato-rij v Newstedu, presnova podgan in varnost preskusne hrane zanje pa sta se ovrednotili v skladu s standardi za dobro laboratorijsko prakso OECD (1997) in WHLW (GLP).

Samice in samci podgan vrste Sprague Dawley (stari šest tednov, po 20 živali vsakega spola v sku-ini) so se 13 tednov hranili z naslednjimi izbranimi dietami: prva je vsebovala 11 ali 33 % prouče-ane koruzne sorte NK 603; druga je vsebovala 11 ali 33 % (istorodne) izvorne koruzne sorte za pri-erjalno skupino, tretja pa 33 % preverjenih koruznih sort za primerjalno skupino (preskusila se je šesterica tržno odobrenih hibridov).

Izbranim prehranam, ki so vsebovale 11 % preskusne koruzne sorte (NK 603) ali njene izvorne sorte, se je dodalo 22 % koruznega hibrida (gensko neoporečnega in tržno odobrenega). Prehrana št. 5002 (za glodalce), ki jo prioproča PMI, se je dajala prvi teden, da so se vse živali na začetku krmile enako.

Podgane so bile 5. dan razdeljene v skupine po naključnostnem ključu, zato se teža živali v skupinah ni toliko razlikovala, da bi to bilo statistično pomembno. Podgane so bile nastanjene v samostojnih kletkah, zaužile pa so toliko hrane in vode, kolikor so hotele.

• Prva dva tedna med preskusom se je krma dnevno odmerjala 1., 2., 3. dan, potem pa na 4-7 dni.
• Vse živali so se opazovale zaradi morebitne obolevnosti in hiranja (moribunditete).
• Spreminjanje telesne teže živali se je beležilo tedensko.
• Po 5.-14. tednih sta se 10 živalim obeh spolov iz vsake skupine odvzela kri in seč za kemično, hematološko ter kakovostno in količinsko analizo.
• Strjevanje krvi (koagulacija) se je ugotavljalo le pri zadnjem pregledu krvi na koncu preskusa.
• Po 14 tednih so bile vse poskusne živale ubite in njihova trupla secirana. Odvzeta so jim bila že vnaprej določena tkiva in stehtali so se določeni organi. Med preskusom sta dve živali umrli. Štelo se je, da njuna smrt ni bila posledica krmljenja s poskusno krmo.

Skupaj je bilo opravljenih okrog 1050 primerjav in od teh je bilo pribl. 53 ocenjenih kot naključno pomembnih po merilu najmanj 5%-nega odstopanja od običajnih vrednosti.

Monsantovo poročilo je zajelo skoraj 70 (67) ugotovljenih statistično znatnih odstopanj; od tega 12 odstopanj v krvnih pokazateljih (število rdečih krvničk, trombocitov, fagolevkocite, limfocite, belih krvničk, povprečna velikost krvnih telesc, povprečna velikost rdečih krvničk in njihova povprečna gostota), 18 odstopanj v klinično-kemičnih pokazateljih (albumin, dušik v krvni sečnini, kreatinin, fosfor, natrij, klorid, alkalna fosfataza, kalcij in kalij), 9 odstopanj v kemični sestavi seča (kreatinin, fosfor, kalij, odvajanjr kreatinina, vrednost pH in kalcij), 6 odstopanj v teži organov (možganov, srca in jeter), 14 v telesni teži in njenem spreminjanju ter 8 v (ne)ješčosti.

Kljub temu pa Monsantovo zaključno poročilo navaja, da » ... pri podganah, krmljenih s koruzo NK 603, se niso ugotovile nobene posebnosti, ki bi bile drugačne od tistih, ugotovljenih pri podganah, krmljenih z izvorno koruzno sorto za NK 603, in pri podganah iz primerjalne skupine ... « ter da » ... je koruza NK 603 roundup ready enakovredna koruzni sorti, iz katere izvira, in koruznim sortam na trgu, ki so gensko neoporečne ... «

Razlog za tak zaključek je opažanje, da je število ugotovljenih tehtnih odstopanj enako številu priča-kovanih odstopanj pri naključnem opazovanju. Zato je bila statistična analiza zaključena z ugotovi-tvijo, da so se ugotovljena odstopanja pojavila naključno, torej so bile v zadevnem poskusu nepo-membne in kot take nezadostne, da bi se upoštevale pri proučevanju primernosti za živa bitja.

Ven-dar pa to ne dokazuje nepovezanosti znatnih vplivov preskusne krme na živa bitja, torej znatno vpli-vajo na zdravje sesalcev. Potrebni bi bili nadaljnji poskusi. Odprta ostajajo številna vprašanja, ki navajajo na sklep, da je Monsanto prehitro izpeljal zaključke iz zadevnega preskusa, pridobljeni podatki pa bi se morali dodatno raziskati.

Peščica spodaj navedenih pripomb nikakor ne predstavlja statistične analize pridobljenih ugotovitev o koruzi NK 603, vendar pa po eni strani utemeljujejo nujo, zakaj bi moral zadevno statistično ana-lizo opraviti nekdo, ki bi jo opravil resno in neodvisno, po drugi strani pa, da so nujno potrebni do-datni preskusi ali pa bi bilo treba 90-dnevno študijo ponoviti.

Prva pripomba: Zelo preseneča, da je bil poskus zastavljen in izpeljan v laboratoriju MSE-N, ki je Monsantovo podjetje, in da je pridobljene podatke statistično analiziral Monsantov center za statis-tiko. Zato je neodvisnost zedevne raziskave verjetno zelo okrnjena [izsledki raziskave niso verodostojni oz. so prikrojeni zahtevam naročnika, tj, Monsanta — dodal MF].

Druga pripomba: Uživanje koruze NK 603 verjetno škoduje na dva načina. Genetski ustroj koruze NK 603 je umetno spremenjen in bila je škropljena z glifosatom v obsegu, ki velja za druga škropiva na trgu, zato lahko vsebuje strupene ostanke škropiva roundup. Nepravilno je bila izbrana šesterica primerjalnih skupin živali, ki naj služile za primerjanje ugotovitev o možni zdravstveni nevarnosti koruze NK 603 pri glavnih dveh preskusnih skupinah.

Tretja pripomba: Potrebna bi bila dodatna preiskava zlasti 1. do 4. skupine, ki so bile krmljene z 11%-no in 33%-no koruzo NK 603 ter z njeno izvorno (istorodno, gensko neoporečno) sorto in sicer po postopku dvotirne analize variance s posebnim poudarkom na medsebojnem vplivanju (GS koruza z glifosatom, s 11%-nimi ali 33%-nimi količinskimi odmerki v vsej krmi + gensko neoporečna koruza).

Četrta pripomba: Analiza telesne teže podgan bi morala biti izboljšana in primerjati bi se morale krivulje rasti telesne teže v primerjavi s časovnim nizom krmljenja ter s posebnostmi organov v času pomora živali.

Peta pripomba: Načrtovanih je bilo sorazmerno veliko meritev količinskih in kakovostnih spremen-ljivk za vsako podgano ter za značilno skupino. Torej bi morala biti v preskusu uporabljena statistič-na analiza že od vsega začetka zastavljena v več smereh. V takih okoliščinah zelo preseneča, da Monsantovi statistiki niso kot glavnega analitskega pripomočka uporabili standardne mulivariantne metode, tj. računalniško obdelavo dobljenih podatkov niti niso ugotavljali povprečja odstopanj.

Na-mesto tega so pridobljene podatke večinoma proučili tako, da so ugotovili odstopanja od primerjal-nih vrednosti (preprosta analiza variance) le za en dejavnik, iz tedna v teden, značilnost za značil-nostjo, kar pomeni, da se je statistična analiza bolj ukvarjala z mejnimi vrednostmi kot pa z vsemi zbranimi podatki skupaj.

S tako analizo so se precej verjetno namerno zanemarili tisti podatki, ki bi omogočili ugotavljanje možnih povezav med organi poskusnih živali in njihovimi biološkimi poka-zatelji, torej obstaja možnost, da so se namerno zanemarile tudi iz tega izhajajoče posledice, ki bi lahko bile pomembne za ugotavljanje vpliva GS koruze na zdravje.

Šesta pripomba: Statistična analiza se mora zaključiti z mnenjem biologa, toksikologa in zdravnika (patologa), da se na podlagi zbranih podatkov medsebojno primerjajo statistično pomembna odsto-panja in ugotovijo znaki možne strupenosti, obolevnosti ali simptomi za klinično obravnavanje.

Zaradi vseh naštetih razlogov bi bila potrebna poglobljena statistična obdelava podatkov, zlasti zaradi nuje, da se izključi kakršnokoli zdravstveno tveganje za človeka.

RAZPRAVA

Razlaga zbranih podatkov. Večino znatnih odstopanj od običajnih vrednosti je Monsanto ocenil kot »nepomembne z biološkega stališča«, pozneje pa jih na pomembnih razpravah in srečanjih presojali tudi strokovnjaki, člani številnih znanstvenih odborov.

Izidi poskusa so bili ocenjeni kot pomembni, vendar pa se večina strokovnjakov ni strinjala z Monsantovim tolmačenjem zbranih podatkov. En tak pomislek, ki ga je zagovarjala večina strokovnjakov, je, da je zbrane podatke do zdaj obravnava-lo le nekaj toksikologov, ki so po naših podatkih videli le tiste histološke vzorce organov, ki jih je izbral Monsanto.

Kakorkoli že, Monsanto je svojo trditev, da niso bili ugotovljeni nikakršni znaki strupenosti, zago-varjal s sledečim:

• Za razlago ugotovljenih posledic krmljenja podgan z GS koruzo in za utemeljitev, da gre za običajna biološka odstopanja (varianco), so se uporabili podatki dodatnih primerjalnih skupin podgan, ki so se krmile z gensko neoporečno koruzo [ki pa ni bila podobna izvorni koruzi, ki se je uporabila za GS]. Toda običajno se tako zbrani podatki o primerjalnih skupinah, kmljenih z zelo podobno (istorodno) koruzno sorto, sprejmejo kot merodajni, ker se v takem primeru lahko trdi, da se drugačnost diete (in z njo povezane biološke posledice) pripisujejo le genu GS koruze, tj. so jih povzročili njeni posebni proteini, podobno kot ostanki herbicidov v krmi. Tako je občajna praksa pri preskušanju GSO. V obravnavanih poskusih pa je bila celotna primerjalna skupina vsaj trikrat večja od skupine, ki je dobivala GS koruzo [glavni preskusni skupini bi morali biti številčno izenačeni s primerjal-imi skupinami, v tej raziskavi pa so imeli podatki, zbrani o glavni skupini, zmanjšano tehtnost, ker jo je zmanj-ala množica podatkov iz veliko številčnejših primerjalnih skupin — dodal MF]; in v nekaterih primerih so se za razlago nekaterih posledic, ugotovljenih med preskusom, primerjali kar s podatki iz laboratorij-kih preskusov, opravljenih v daljni preteklosti ! [Verjetno so taki podatki že negativno odstopali od običajnega povprečja, zato so bila odstopanja podatkov glavne preskusne skupine ustrezno manjša, s tem pa se je prikrila njihova tehtnost — dodal MF.]).
  
  
• Kjer pa so bile ugotovljene znatne posledice v zdravju poskusnih živali, so se pripisale razlikam med samci in samicami [ne pa uživanju GSO — dodal MF].
  
  
• Ugotovitve na podlagi le nekaj tednov trajajočega poskusa, ki je že pokazal nekatere znatne posledice, so služile kot podlaga za namerno prezrtje pomembnosti takih posledic za zdravje.
  
• Ker se ni ugotavljala soodvisnosti med odmerki GS koruze v krmi in ugotovljenimi posebnostmi, čeprav so bile nekatere očitne, je Monsanto namerno prezrl njihovo povezanost z GSO.

Vendar pa vse kaže, da bi bilo treba predstavljene podatke obdelati s celovitejšimi (in tudi ustreznejšimi) statističnimi postopki ter podrobneje razložiti ugotovljene posledice zaradi sledečega:

• Zadevna statistična analiza je okrnjena zaradi izbrane metodologije in nepričakovanega dvojnega obravnavanja med preskusom zbranih podatkov, zato bi jo bilo treba ponoviti. To je CRIIGEN predlagal po začetnem preverjanju osnovnih podatkov, zbranih iz poskusa. Da je bila statistična analiza izpeljana nepravilno, zbrabi podatki pa nezadostni, je bilo že razloženo; kakor v drugih podobnih primerih je zadevna statistična analiza pomanjkljiva. (Glej Nova analiza poskusnega krmljenju podgan z GS koruzo razkrila njeno strupenost za jetra in ledvice; Arhiv o onesnaženosti okolja s strupi, 52. št., 596.–602. stran (2007).)
  
  
• Kar pogosto se ugotavlja, da strupene sestavine puščajo različne zdravstvene posledice pri pod-ganjih samcih in samicah; razlike se dajo razložiti s tem, da zaradi encimske in hormonske različnos-ti presnove med spoloma poteka razstrupljanje pri podganjih samcih drugače kot pri samicah.
  
  
• Tudi minljive posledice kemične ali biološke zastrupljenosti so številčne, kar pa ne pomeni, da uživanje take kemične sestavina ni dolgoročno zdravstveno škodljivo.
  
  
• V toksikologiji je treba upoštevati tudi drugo učinkovanje, ne le tisto, ki je povezano s količino odmerkov. Večina posledic, nastalih v žlezah z notranjim izločanjem, recimo, se ne da z gotovostjo neposredno povezati s količino odmerkov, lahko pa povratno vplivajo na endokrine žleze ali šele v drugi stopnji, posledice pa so odvisne tudi od trajanja takega poskusa. Razen tega dva odmerka ne zadoščata za ugotavljanje posledic, povezanih z njegovo velikostjo.

ZAKLJUČKI

Možen je sklep, da razen preskusov, ki jih je opravilo podjetje v Monsantovem okrilju, ni bila opravljena nobena neodvisna raziskava strupenosti GS koruze NK 603. Poleg tega je sporna tudi razlaga med poskusom zbranih podatkov. Ni bil namreč omogočen neoviran dostop do organov podgan, krmljenih z GS koruzo, niti do njihovih laboratorijskih vzorcev.

Zaupnost zbranih osnovnih podatkov, na katero se je skliceval Monsanto, nima nobene znanstvene ali pravne podlage; vsi znanstveni podatki se morajo objaviti ali biti razpoložljivi, tako kot velja za tržne raziskave v EU ali njenih državah članicah in kot velja za raziskave javnega pomena, če so GSO predvideni za prehrano ali krmo v EU. Tudi evropska uredba CEE/2001/18 odreja, da se morajo ugotovitve o zdravstveni in okoljski nevarnosti GSO javno objaviti.

Ne glede na izide preskusa velja, če preskus ne zadosti niti predvidenim najmanjšim pričakovanjem in dobljeni rezultati ne omogočajo nobene končne ugotovitve, kar se je zgodilo v zadevni sporni raziskavi javnega pomena, je treba tak preskus ponoviti. Zato CRIIGEN predlaga nov preskus — ki bo trajal dalj časa in na dveh rodovih podgan — in prosi za denarno podporo za izpeljavo projekta, ki bi potekal v skladu z veljavnimi merili OECD.

Preskušanje zdravstvene varnosti GSO se še najlaže primerja z nevarnostjo, ki jo za zdravje predstavljajo pesticidi, saj se je zadevni GSO ustvaril prav z namenom, da bi bil odporen na pesticid. Evropska zakonodaja o pesticidih je že dolgo časa urejena z uredbo CEE/91/414 in z njenimi dopolnjenimi različicami. Ko gre za preverjanje strupenosti pesticidov v človekovi prehrani in živalski krmi, predpisuje dotična zakonodaja trimesečni preskus, ki se mora opraviti na treh živalskih vrstah (praviloma na podganah, psih in miših): pesticid se mora eno leto s hrano dajati eni živalski vrsti (praviloma psom) in dve leti drugi živalski vrsti (praviloma podganam ali živalim s podobno dolgo življenjsko dobo).

Izpeljave takega preskusa za obstoječe GSO-je ne ovira nikakršen znanstveni zadržek. Kadar preskusi na živalih pokažejo, da ni možno pričakovati zadostne koristnosti takih izdelkov, se taki znanstveno postavljeni predpogoji za preskušanje GSO-jev pred njihovo sprostitvijo na trg lahko razumejo kot prepreka, ki v skladu z etičnimi merili preprečuje sprostitev njihovega trženja.

Poskusi na živih živalih se naj opravljajo kot zadnji varnostni ukrep pri preskušanju neznanih izdelkov, da se prepreči njihovo škodljivo sproščanje v umetno okolje. Vendar pa bi morali organi EU dajati prednost preskusom v umetnem zunanjem okolju (in vitro) pred preskusi na živalih; pri postopkih za tržno odobritev GSO je na voljo še zelo veliko prostora za nadaljnje izboljšanje takih postopkov.

V primeru GS koruze NK 603 je treba poudariti, da je 90-dnevni preskus njene strupenosti najbolj podatkovno podprt in objavljen preskus do zdaj ter najdaljši od vseh opravljenih poskusov na sesalcih. Primerjava preskusnih skupin laboratorijskih živali s primerjalnimi kaže, da je zadevna GS koruza resno zdravstveno škodovala poskusnim živalim, v nekaterih ozirih celo v primerjavi s t. i. zelo veliko »primerjalno« skupino. V vsakem primeru bi bilo potrebno sledeče:

1) Statistično analizo naj ponovno izpeljejo neodvisni strokovnjaki, tako zbrani osnovni podatki pa naj se objavijo v spletišču, da bodo na voljo drugim znanstvenikom.

2) Preskus naj se ponovi, če se potrdijo znatna odstopanja ugotovljenih vrednosti v primerjavi s številčno primerno preveritveno-primerjalno skupino.

3) Zaradi možnih škodljivih posledic, ki jih gensko spreminjanje lahko povzroči, naj se opravijo tudi eno leto in dve leti trajajoči poskusi na podganah ter še na dveh vrstah sesalcev, da se ugotovi, ali so škodljivi GSO, povezani z ostanki herbicida roundup v GS koruzi, samo gensko spreminjanje ali drugi naključni dejavniki. Kadar pa GSO vsebuje pesticid ali poseben pesticidni presnovek, se mora tak GSO oceniti tudi z vidika škodljivosti pesticida za zdravje.

Jasno je, da bi se pri poskusnem kr-mljenju s koruzo NK 603 vsekakor morala preveriti prisotnost ostankov glifosata ali druge kemične sestavine, ki ohranja ostanke herbicida roundup v tkivu preskusnih živali. Za nekatere tovrstne os-tanke se je že ugotovilo, da so strupene za človeka (Richard s sod., 2005, objavljeno v 113. št. Envi-ron. Health Perspect., 6. letnik, 716.-720. str.; in Benachour s sod., 2007, objavljeno v 53. št. Arch. Environ. Contam. Toxicol., 126.–133. str.).

Ker ne obstajajo dokazi o zdravstveni neškodljivosti GS koruze, lahko njeno sproščanje v okolje, vnašanje v človekovo prehrano, živalsko krmo ali njeno pridelovanje na prostem resno ogrozi zdravje človeka in živali, zato jo je treba prepovedati.

Treba je tudi poudariti, da gospodarske družbe še niso zakonsko obvezane opraviti točno določenega števila poskusnih krmljenj sesalcev z GSO niti ni predpisana dolžina takih poskusov. Takšna nedore-čenost zakonodaje (spomnite se projekta Entransfood) otežuje zadeve državnim organom in tudi go-spodarskim družbam. To je tudi razlog, da potrošnik dvomi o varnosti iz GSO pridobljenih izdelkov.

Zato bi bilo treba zakonsko predpisati postopek preskusov zdravstvene primernosti GSO, kakršni so predpisani za pesticide (obenem bi se moral predpisati tudi postopek za reševanje etičnih vprašanj, povezanih, recimo, z opravljanjem poskusov na živalih), kar bi lahko pomagalo odpraviti razhajanja med javnem in mnenjem strokovne javnosti ter bi se zagotovila boljša sledljivost kakovosti ter var-nost takih izdelkov.

septembra 2007 poslovenil Mitja Fajdiga; tel. 040-757-259; mitja.fajdiga@siol.net