Na izjemno pomembni konferenca Citesa bo 178 predstavnikov držav odločalo o zaščiti ogroženih vrst, kot so sloni, nosorogi in tigri, preden bodo zaradi človeka dokončno izginili z zemeljske oble.

Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites) je bila prvič podpisana leta 1973 v Washingtonu, z namenom, da bi preprečila nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

Konvencija CITES je v Sloveniji začela veljati 23. aprila 2000. Za njeno izvajanje skrbita dva upravna organa: ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Agencija Republike Slovenije za okolje, za opravljanje strokovnih nalog je pristojen Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

In čeprav je konvencija začela veljati dve leti od podpisa, torej leta 1975, in čeprav je na seznamu že 35.000 zaščitenih vrst rastlin in živali, lahko iz dneva v dan beremo novice o krutih pobojih slonov in nosorogov, zaradi njihovih oklov, medvedov, ki jih na Kitajskem na farmah vzrejajo zaradi njihovega žolča, ali pa tigrov, iz kosti katerih pridelujejo tigrovo vino - ta je na Kitajskem statusni simbol, ki ga uporabljajo za zdravljenje revmatičnih obolenj, ali pa morskih psov, ki jim še živim odrežejo hrbtno plavut, ki se uporablja za kuho juhe, žival pa nato odvržejo v morje, kjer v bolečinah pogine.

Nezakonita trgovina z izdelki iz divjih živali na leto prinese 300 milijard dolarjev, zato je konferenca Citesa v Bangkoku še kako pomembna konferenca, na kateri bodo delegati iz 178 držav govorili dobesedno o življenju in smrti oziroma izumrtju.

Velik pritisk na državo gostiteljico
A med 178 predstavniki so tudi tisti, ki prihajajo iz držav, ki so najbolj odgovorne za nastali položaj, med njimi je tudi država gostiteljica Citesa Tajska. A še preden se bodo delegati lotili (ne)sprejema (pre)potrebnih ukrepov, bodo morali pomesti še pred svojim pragom.

Med drugim se bodo morali odzvati na kritike aktivistov, da bi moralo biti glasovanje o tako pomembnih zadevah javno in ne tajno, saj se pri glasovanju številne države pri oddaji svojega glasu skrivajo za anonimnostjo, njihova odločitev pa dejansko temelji na komercialnem interesu in ne na tem, da bi zaščitili živali.

Pravne luknje
Na konferenci, ki bo trajala od 3. do 14. marca, bodo odločali o 70 predlogih, ki se navezujejo na posamezne živalske vrste. V ospredju razprave bodo zagotovo sloni, saj se slonovina na črnem trgu prodaja kot vroča žemljica in to še posebej na Tajskem, kjer zakonodaja dovoljuje prodajo slonovine divjih slonov.

Kriminalisti menijo, da je pravna luknja v tajski zakonodaji pogosto izgovor, s katerim upravičijo tudi prodajo slonovine afriških slonov. Poleg Tajske sta pod močnim pritiskom še Demokratična republika Kongo in Nigerija.

Nekatere države so vrgle karte na mizo, druge igrajo poker
ZDA so med drugim že predlagale popolno prepoved trgovanja s polarnim belim medvedom. Pod streli divjih lovcev namreč na leto konča okoli 400 belih medvedov in so že tik pred izumrtjem.

Kenija je med drugim predlagala moratorij za izvoz roževine nosoroga iz Svazija in Južnoafriške republike. Samo v zadnji so lani ubili 668 nosorogov, letos oziroma v dveh mesecih letošnjega leta pa že 100. Po nekaterih ocenah naj bi v naravi živelo le še 200 sumatrskih nosorogov.

Dodatno zaščito bi potrebovale tudi nekatere vrste morskih psov, saj jih komercialni ribiči, zaradi njihove hrbtne plavuti, na leto ubijejo neverjetnih 100 milijonov.

Vir: rtvslo.si