ČISTILA IN BARVE IZ KONOPLJE

»Ko čistimo naše domove s tradicionalnimi čistili, odstranjujemo organsko umazanijo, prah in olja z nerazgradljivimi kemikalijami; tistimi, ki jih vdihujemo, preden jih uporabimo in spustimo v naše oceane. In kaj je tukaj čistega?«

Zakaj uporabljamo čistila na bazi nafte? Ali so resnično boljša kot naravna čistila? Ali so cenovno ugodnejša? V večini primerov je odgovor negativen. Vsa čistila temeljijo na površinsko aktivnih snoveh ali »surfactant-ih« (ang.). Veliko sintetičnih površinsko aktivnih snovi je narejeno iz nafte ali drugih kemikalij. Naravno površinsko aktivne snovi iz rastlinskih olj lahko opravljajo isto nalogo enako dobro ali celo bolje kot površinsko aktivne snovi iz kemikalij. Nekateri proizvajalci kemično površinsko aktivnih snovi morajo plačevati za odpadne onesnažene vode, da zadovoljijo okoljevarstvene zahteve. Zakaj torej preprosto ne uporabimo naravna razgradljiva čistila?

Evropska testiranja so pokazala, da naravno površinsko aktivne snovi oz. naravno čistilo, ki temelji na konopljinem olju, čisti ravno tako učinkovito ali celo bolje kot druga čistila, narejena iz naravnih olj (npr. kokosova, sojina). Konopljina čistila lahko uporabljamo za vsa čiščenja: od čiščenja stekel in pohištva do čiščenja motorjev na letalih. Konopljino olje je konkurenčno tudi v industriji, kjer uporabljajo laneno olje.

Konopljino olje povzroča naravno sušenje, zato se uporablja za barve, loščila, tesnilna sredstva ipd., ki povzročijo da je les naravno odporen na vodo. Do leta 1937 so bile vse kvalitetne barve narejene na osnovi konopljinega olja.

PAPIR IZ KONOPLJE

»Gutenbergovo biblijo, prvo natisnjeno knjigo, so natisnili na konopljin papir. Skoraj 600 let kasneje je knjiga še vedno v odličnem stanju.«

Vlada v ZDA je v sodelovanju z gozdarstvom in interesom za papirjem, zgradila skoraj pol milijona milje dolge ceste; tj. 10-kratna dolžina meddržavne avtoceste. Drevesa prodajajo papirni industriji v vrednosti, ki je manjša od stroškov vlade za gradnjo cest in vodenje programa. Takšne ceste so največji povzročitelji drsenja blata in erozije zemlje; prav tako negativno vplivajo na drstenje lososov iz Tihega oceana in na ostale ogrožene vrste. Ameriški davkoplačevalci lahko o tem le berejo v časopisih, katerih papir je narejeni ravno iz teh dreves. Medtem pa vztrajno ropamo naš planet dragocenih dreves, ki nas oskrbujejo z dragocenim kisikom in čistijo zrak, kar je nujno za preživetje človeka.

Konoplja je najboljši papir na svetu, tako po kvaliteti in vzdržljivost kot tudi iz okoljevarstvenega vidika. Eno jutro (=40,467 arov) konoplje priskrbi toliko papirja kot štiri jutre dreves. Papir iz konoplje ne razpada in ne porumeni kot papir iz dreves. Konopljina zunanja dolga vlakna so odlične kvalitete za tiskanje knjig in revij; konopljin sržen (krajša vlakna) pa za časopise, embalaže ipd. Obdelava papirja iz konoplje ne potrebuje beljenja (klora) ali drugih škodljivih kemikalij, ki končajo v rekah, potokih in pitnih vodah. Najbolje od vsega pa je, da je konopljino vlakno najmočnejše naravno vlakno na svetu, kar pomeni, da ga lahko recikliramo celo več krat kot papir iz dreves ali kateri koli alternativni papir.

TEKSTIL IZ KONOPLJE

»Prve Levis kavbojke so bile sešite iz platna za ladje, ki je bilo narejeno iz 100% konoplje. Platno je bilo uvoženo iz Nima v Franciji (Nim France), od tod ime »denim« (fr. de Nim = iz Nima).«

Od najmočnejše vrvi do najnežnejše čipke; konoplja je najbolj prilagodljivo vlakno; danes lahko na tržišču najdemo na tisoče izdelkov iz konoplje. Konopljo uporabljamo za nogavice, čevlje, jakne, obleke; kot dodatke npr. torbice, nahrbtnike, do zaves in prtov. Iz debelejših vlaken lahko naredimo preproge, vrvi; najbolj fina vlakna pa lahko celo tkemo skupaj s svilo. Konoplja je najbolj dolgo vlakno v naravi, kar pomeni daljšo obstojnost, v primerjavi z drugimi naravnimi in krajšimi vlakni. Konoplja je naravno odporna na plesnobo in UV svetlobo. Konopljino blago postane bolj mehko z vsakim pranjem, saj se vlakna zrahljajo.

Konoplja je izredno učinkovita iz okoljevarstvenega vidika kot dobrobit njeni superiorni kvaliteti. Konoplja zavira plevel in pusti zemljo bogato z dušikovimi usedlinami, ter pospešuje donosnost v primeru zamenjave pridelka (kolobarjenje npr. soja, koruza). Ker konoplja ne potrebuje pesticidov, proizvede 250% več vlaken kot bombaž. V primerjavi bombaž potrebuje več vode in pesticidov kot kateri koli komercialni pridelek in pusti zemljo izčrpano. Dejstvo je, da v ZDA polovico poljedelskih kemikalij uporabijo za vzgajanje bombaža in ravno ta polovica posledično onesnažuje reke ipd. zaradi bombaža. Bombaž je danes že tako genetsko spremenjen, da ni več naravno vlakno, ampak le še rastlina, ki stoji pokonci samo še s pomočjo pesticidov. Naslednjič, ko kupite 100% bombaž, pomislite na to.

Informacije so iz www.hemp.co.uk; prevedla Barbi

Vir: http://www.gibanje.org