Prilagam še nekaj gradiva za osveščanje:

JEDILNA KONOPLJA KOT HRANA

»Znano je, da je tudi Buddha užival semena jedilne konoplje, preden je dosegel prosvetitev.«

Semena jedilne konoplje so edinstvena v kraljestvu rastlin. Njeni proteini in maščobne so najbolj popolne in idealne za človeško prehrano. Nobena druga rastlina, niti soja, se ne more primerjati z jedilno konopljo glede na vrste in ravnotežje prehrambenih koristi, kar jo uveljavi med prehrambeni vir številka 1 na svetu. Semena jedilne konoplje vsebujejo vlaknine, proteine in esencialne maščobne kisline (EFA=essential fatty acids). Konopljino olje lahko uporabljamo za solate in kuhanje; konopljino moko pa za odlične pice, testenine in kruh; lahko naredimo celo vege-burgerje, pogače in sir, vse iz konopljinih semen.
Esencialne maščobne kisline so pomembne sestavine, ki jih moramo uživati, saj jih naša telesa ne morejo sama proizvajati. Jedilna konoplja je najboljši vir EFA na svetu, ne samo zato, ker vsebuje največ EFA od katerega koli olja iz semen (80%), ampak tudi zato, ker ima optimalno razmerje maščobnih kislin za človeško zdravje (1:3; en del alfaLinolenske kisline ali Omege3 in tri dele Linolne kisline ali Omege 6). EFA znižajo krvni pritisk, pomagajo mišičnim organom da se krčijo, regulirajo želodčno kislino in telesno temperaturo. EFA so ravno tako potrebne za normalno delovanje reproduktivnega sistema, regulacijo hormonov in za razbijanje holesterolnih oblog v arterijah. Primanjkljaj EFA lahko povzroči spremembe celičnih struktur, npr. lomljivi lasje brez leska, težave z nohti, prhljaj, alergije in kožne težave. Dejstvo je tudi, da je večina starostnih bolezni (od artritisa do kožnih peg) povezana s pomanjkanjem EFA.

KONOPLJA V KOZMETIKI

»Primarno olje, ki so ga uporabljali v kozmetiki, od otroških vlažil do kreme za obraz, mila za britje ipd. je mineralno olje (ang. mineral oil = kameno olje, olje rudnin/mineralov), ki je derivat nafte. Obstaja naravna alternativa, ki dejansko nahrani našo kožo z Omego 3, 6 in 9 ter GLA - konopljino olje.«

Veliko ljudi se ne zaveda, da so proizvodi za nego kože in telesa narejeni na osnovi nafte. Da bi lahko razumeli, zakaj so mineralna olja daleč od tega, ki pripomorejo k zdravju in lepoti, moramo najprej razumeti, da je vsako živo bitje na Zemlji sestavljeno iz ogljika, kisika in vodika. Življenje, ki je obstajalo milijone let nazaj lahko najdemo v fosilih ali »mrtvem ogljiku«. Ko uporabljamo kozmetiko, ki vsebuje mineralna olja, želimo v osnovi revitalizirati naša »živa telesa« z »mrtvim materialom«. To nima smisla. Samo olja »živih rastlin« (»živ ogljikov vir«) imajo regenerativne lastnosti. In zakaj je torej toliko mineralnih olj v proizvodih? Z eno samo besedo: cena. Razen tega, da so ta olja brezbarvna in neodišavljena, je njihova glavna prednost, da lahko le nekaj rastlinskih olj tekmuje v ekonomskem smislu. Na koncu koncev nam potrošnikom ponujajo nove kolekcije »odlične« kozmetike, ki so ravno toliko koristne za naša zdrava telesa, kot jih npr. škatla keksov.

Po drugi strani pa so dokazali, da konopljino olje vsebuje veliko hranljivih vrednosti, še posebej za lase in kožo (pospešuje rast las in upočasnjuje proces staranja). Jedilna konoplja ima odlične zdravilne in vlažilne lastnosti za celjenje kožnih bolezni in je zelo uporabna za ljudi, ki trpijo za ekcemi in psoriazo (akne, luskavica). V kraljestvu rastlin vsebuje konoplja največ EFA, ki so bistvenega pomena za naša zdrava telesa in so klinično dokazali, da ima biokemijske in terapevtske učinke pri lokalni uporabi. Konopljino olje lahko najdemo v šamponih, milih, gelih za lase, kopelih, vazelinih in ostalih kozmetičnih proizvodih.

TEKSTIL IZ KONOPLJE

»Prve Levis kavbojke so bile sešite iz platna za ladje, ki je bilo narejeno iz 100% konoplje. Platno je bilo uvoženo iz Nima v Franciji (Nim France), od tod ime »denim« (fr. de Nim = iz Nima).«

Od najmočnejše vrvi do najnežnejše čipke; konoplja je najbolj prilagodljivo vlakno; danes lahko na tržišču najdemo na tisoče izdelkov iz konoplje. Konopljo uporabljamo za nogavice, čevlje, jakne, obleke; kot dodatke npr. torbice, nahrbtnike, do zaves in prtov. Iz debelejših vlaken lahko naredimo preproge, vrvi; najbolj fina vlakna pa lahko celo tkemo skupaj s svilo. Konoplja je najbolj dolgo vlakno v naravi, kar pomeni daljšo obstojnost, v primerjavi z drugimi naravnimi in krajšimi vlakni. Konoplja je naravno odporna na plesnobo in UV svetlobo. Konopljino blago postane bolj mehko z vsakim pranjem, saj se vlakna zrahljajo.

Konoplja je izredno učinkovita iz okoljevarstvenega vidika kot dobrobit njeni superiorni kvaliteti. Konoplja zavira plevel in pusti zemljo bogato z dušikovimi usedlinami, ter pospešuje donosnost v primeru zamenjave pridelka (kolobarjenje npr. soja, koruza). Ker konoplja ne potrebuje pesticidov, proizvede 250% več vlaken kot bombaž. V primerjavi bombaž potrebuje več vode in pesticidov kot kateri koli komercialni pridelek in pusti zemljo izčrpano. Dejstvo je, da v ZDA polovico poljedelskih kemikalij uporabijo za vzgajanje bombaža in ravno ta polovica posledično onesnažuje reke ipd. zaradi bombaža. Bombaž je danes že tako genetsko spremenjen, da ni več naravno vlakno, ampak le še rastlina, ki stoji pokonci samo še s pomočjo pesticidov. Naslednjič, ko kupite 100% bombaž, pomislite na to.

PAPIR IZ KONOPLJE

»Gutenbergovo biblijo, prvo natisnjeno knjigo, so natisnili na konopljin papir. Skoraj 600 let kasneje je knjiga še vedno v odličnem stanju.«

Vlada v ZDA je v sodelovanju z gozdarstvom in interesom za papirjem, zgradila skoraj pol milijona milje dolge ceste; tj. 10kratna dolžina meddržavne avtoceste. Drevesa prodajajo papirni industriji v vrednosti, ki je manjša od stroškov vlade za gradnjo cest in vodenje programa. Takšne ceste so največji povzročitelji drsenja blata in erozije zemlje; prav tako negativno vplivajo na drstenje lososov iz Tihega oceana in na ostale ogrožene vrste. Ameriški davkoplačevalci lahko o tem le berejo v časopisih, katerih papir je narejeni ravno iz teh dreves. Medtem pa vztrajno ropamo naš planet dragocenih dreves, ki nas oskrbujejo z dragocenim kisikom in čistijo zrak, kar je nujno za preživetje človeka.

Konoplja je najboljši papir na svetu, tako po kvaliteti in vzdržljivost kot tudi iz okoljevarstvenega vidika. Eno jutro (=40,467 arov) konoplje priskrbi toliko papirja kot štiri jutre dreves. Papir iz konoplje ne razpada in ne porumeni kot papir iz dreves. Konopljina zunanja dolga vlakna so odlične kvalitete za tiskanje knjig in revij; konopljin sržen (krajša vlakna) pa za časopise, embalaže ipd. Obdelava papirja iz konoplje ne potrebuje beljenja (klora) ali drugih škodljivih kemikalij, ki končajo v rekah, potokih in pitnih vodah. Najbolje od vsega pa je, da je konopljino vlakno najmočnejše naravno vlakno na svetu, kar pomeni, da ga lahko recikliramo celo več krat kot papir iz dreves ali kateri koli alternativni papir.

GORIVO IZ KONOPLJE

»Če bi posadili samo 6% ZDA s pridelki biomase, kot npr. konopljo, bi pokrili potrebe po olju in plinu v vseh gospodinjstvih.«

Ali ste vedeli, da povprečen američan dela 33 od 40ih delovnih ur samo za potrebe energije? Resnično, 80% življenjskih stroškov predstavlja energija (od priprave hrane, do goriva za avtomobile, tovarne, skladiščenje, do proizvodov ki jih kupimo). In 80% onesnaževanja našega okolja predstavlja fosilna energija. Ugotovili so, da je Amerika že izčrpala 80% svojih rezerv fosilnih goriv. Ali ni to napotek za katastrofo?

Industrijska konoplja je številka 1 biomasa na svetu, predstavlja resnično konkurenco iz ekonomskega vidika, čistosti in gorljivosti goriva. Konoplja ima 4kratno boimaso in celulozni potencial, in 8kratni potencial metanola od njegovega najbližjega poljedelskega tekmovalca- žita. Premog in olje sta največja izvora kislega dežja; goriva iz biomase pa gorijo čisto in ne vsebujejo žvepla in ne proizvajajo pepela med izgorevanjem. Krogotok pridelovanja in izgorevanja biomase pomagata, da je svetovni nivo ogljikovega dioksida v popolnem ravnovesju, kar pomeni manj možnosti za globalne klimatske spremembe (z ogljikovim dioksidom in izhlapevanjem vode) v primerjavi z izgorevanjem fosilnih goriv. Samo pomislite na vse ekonomske možnosti, ki bi jih lahko ustvarili s proizvodnjo »čiste« energije, namesto da ogrožamo svoja zdravja in varnost s poslednjimi ostanki nevzdržnega in umazanega vira.

ČISTILA IN BARVE IZ KONOPLJE

»Ko čistimo naše domove s tradicionalnimi čistili, odstranjujemo organsko umazanijo, prah in olja z nerazgradljivimi kemikalijami; tistimi, ki jih vdihujemo preden jih uporabimo in spustimo v naše oceane. In kaj je tukaj čistega?«

Zakaj uporabljamo čistila na bazi nafte? Ali so resnično boljša kot naravna čistila? Ali so cenovno ugodnejša? V večini primerov je odgovor negativen. Vsa čistila temeljijo na površinsko aktivnih snoveh ali »surfactant-ih« (ang.). Veliko sintetičnih površinsko aktivnih snovi je narejeno iz nafte ali drugih kemikalij. Naravno površinsko aktivne snovi iz rastlinskih olj, lahko opravljajo isto nalogo enako dobro ali celo bolje kot površinsko aktivne snovi iz kemikalij. Nekateri proizvajalci kemično površinsko aktivnih snovi morajo plačevati za odpadne onesnažene vode, da zadovoljijo okoljevarstvene zahteve. Zakaj torej preprosto ne uporabimo naravna razgradljiva čistila?

Evropska testiranja so pokazala, da naravno površinsko aktivne snovi oz. naravno čistilo, ki temelji na konopljinem olju, čisti ravno tako učinkovito ali celo bolje kot druga čistila, narejena iz naravnih olj (npr. kokosova, sojina). Konopljina čistila lahko uporabljamo za vsa čiščenja: od čiščenja stekel in pohištva do čiščenja motorjev na letalih. Konopljino olje je konkurenčno tudi v industriji, kjer uporabljajo laneno olje.

Konopljino olje povzroča naravno sušenje, zato se uporablja za barve, loščila, tesnilna sredstva ipd., ki povzročijo da je les naravno odporen na vodo. Do leta 1937 so bile vse kvalitetne barve narejene na osnovi konopljinega olja.

GRADBENI MATERIAL IZ KONOPLJE

»Henry Ford je napravil avtomobil iz stisnjene in oblikovane konoplje, skupaj z drugimi naravnimi vlakni. Tudi gorivo zanj je bilo iz konopljine biomase.«

Iz konoplje lahko naredimo avtomobile. Podjetja v ZDA in Evropi delajo vratne opaže in armaturne plošče s stiskanjem konopljinih vlaken (z dodatkom smole ali plastike). Ford, Mercedes Benz in drugi so nadomestili drage materiale in nevarna steklena vlakna s konopljo.

Iz konoplje lahko naredimo tudi hišo. Danes jo uporabljajo za proizvodnjo zasmole, cementa, desk, polaganje poda, izolacije, opažne plošče, vmesne plošče, omete, vezan les, masivne ojačitve in strešne kritine. Okrepljen material je odporen na izkoreninjenje, glodalce, insekte in ogenj. Je več krat lažji od cementa in zagotavlja tako toplotno kot zvočno izolacijo. Masivne cevi, okrepljene s konopljo, nas stanejo manj kot 1/3 cene tradicionalne polypropylenske cevi (material podoben plastiki); so bolj upogljive in odporne na razpoke. Iverne plošče iz konoplje so 2 krat močnejše in 3 krat bolj elastične kot tiste iz lesa. Zaradi superiorne moči in upogljivosti, so odporne na razpoke, lomljivost in so zatorej odlične za področja, kjer so pogosti orkani, tornadi in potresi.

Henry Ford je rad povedal:«Zakaj bi uporabljali gozdove, ki so rasli dolga leta in rudnike, ki zahtevajo dolga leta, če lahko dobimo enakovreden material gozdovom in rudnikom iz samo letnega pridelka konoplje?« George Washington Carver je dejal: »Verjamem, da nam je bog dal rudo in mineralne proizvode kot čarovno živo formulo. Ko jih bomo izčrpali, moramo biti pripravljeni, da se ponovno obrnemo na naše kmetije, ki so resnična skladišča dana od boga in jih ne moremo izčrpati. Lahko se naučimo, da napravimo vsak material, ki ga potrebujemo iz gojenja.« Ta formula se je končala pred 60imi leti, ko je Henry Ford naredil svoj avtomobil. Od takrat smo posekali polovico gozdov po vsem svetu, primarni vir čistega zraka. V ZDA je ostalo le še 3% gozdov, tudi v Avstraliji so posekali večino starih gozdov zaradi lesa. Če ne začnemo uporabljati konoplje za gradnjo potreb naše družbe, kaj bomo potem uporabljali?

[ Odgovori na to | # ]