Ta članek je prirejena različica govora, ki ga je imel Benjamin Creme avgusta 2008 na konferenci o transmisijski meditaciji v bližini San Francisca v ZDA.

Mojster -, prek Benjamina Crema "Novo izobraževanje"

Vprašanja in odgovori

Ustvarjalnost

V.: Kakšen je pomen ustvarjalnosti pri izobraževanju?

O.: To je jedro izobraževanja; to je jedro življenja. Namen izobraževanja je opremiti človeštvo, da bi se začelo ustvarjalno zavedati namena življenja in načinov, ki omogočajo izpolnitev tega namena. To je priprava bitja, nesmrtnega boga. Sprejeti moramo, da smo nesmrtni bogovi, na ravni polnega uresničevanja božanskega na tem planetu.

Ta planet ni najvišji v sistemu in tudi sistem ni najvišji med sistemi. To je relativno, vendar znotraj te relativnosti potencialni bogovi iščejo načine, kako živeti, da bi uresničili božanskost. Ravno to nam manjka: polna uresničitev potencialov, ki so nam bili dani v vsakem življenju.

Zaradi zakona ponovnega rojstva se moramo tega lotevati iz življenja v življenje. Tako se to uresničuje. Osebi, ki je šele na pričetku svoje razvojne poti, ni mogoče dati vsega, kar potrebuje, da bi se uresničila kot bog, ker aparat še ni dovolj razvit: možgani niso dovolj razviti, fizično telo ni dovolj močno, astralno telo ni dovolj mirno, mentalno telo pa ni dovolj napolnjeno s potrebnim znanjem, da bi ga bilo mogoče učiti.

Če želite razumeti, najprej potrebujete določeno znanje. Učenje je posredovanje razumevanja in znanja o tem, kaj pomeni biti človek in kako živeti z drugimi v miru, pravičnosti in svobodi za vse. To je velika naloga in ni enostavna. Je pa ustvarjalna.

Bistvo umetnosti, znanosti, filozofije in religije je ustvarjalnost. Živimo v duhovnem vesolju. To duhovno vesolje je motor, ki se ves čas spreminja, to je vrsta velikega generatorja ustvarjalnosti, ki generira različne vidike kreativnosti in jih usmerja navzven, v kozmos, da se kotalijo prek različnih galaksij in sončnih sistemov. Te energije ustvarjalnosti dospejo do majhnega planeta Zemlje kot oddaljen odmev ideje. Ta ideja lahko spodbudi in preoblikuje svet. Je tako čudna, tako enostavna in tako mogočna.

Te velike ideje pritekajo v naše vesolje, vendar je potreben čas, da se spustijo navzdol in naš um mora biti naravnan na naraščajoče zavedanje njihovega pomena in učinka na naše življenje, mi pa moramo najti najboljše načine za njihovo uresničevanje.

To je narava življenja.

Smo duše v inkarnaciji. To je ustvarjalnost; to je narava našega življenja. Ne morete dejati: "En del bo ustvarjalen, drugemu pa ni treba biti ustvarjalen." Vse mora biti ustvarjalno, od trenutka do trenutka. Življenje je ustvarjalnost. Ustvarjalnost ni nekaj, kar bi dodali, kot maslo na kruh, da bi ga lažje pojedli, da bi bilo bolj okusno.

Ustvarjalnost je bistvo in narava življenja. Ko življenje pravilno občutimo, se nam zdi polno pomena in namena, ko zagrabimo pomen in namen življenja, to vodi v rojstvo ustvarjalnosti v nas, ne glede na to, kako jo izražamo. Izražamo pa jo, seveda, glede na izkušnje, ki jih imamo.

Ustvarjalnost ni dodana. Je sama narava življenja. Živeti moramo v tej ustvarjalnosti, postati mora del našega vsakdana. To ni nekaj, čemur bi se posvečali v prostem času. Ustvarjalni smo, ker bivamo. Če smo ustvarjalni, smo vedno ustvarjalni. Tudi, če se zdi, da ne počnemo ničesar, smo lahko še vedno ustvarjalni.

Ustvarjalnost je stanje bivanja, bivanjskost. Bolj kot smo osredotočeni in bolj kot je naše zavedanje zbrano, bližje smo ustvarjalnemu stanju. In to je božanskost. Je stvaritev. To je življenje. To smo mi, to je vsakdo med nami.
Tehnologija svetlobe

V.: Ali jedrsko sevanje povzroča tudi avtizem? Je avtizem, Alzheimerjevo bolezen in druge s sevanjem povzročene bolezni mogoče pozdraviti ali je tem ljudem usojeno živeti v takem stanju do konca življenja?

O.: Tudi avtizem ni vedno, je pa pogosto, posledica jedrskega sevanja v atmosferi. Ga je možno ozdraviti? Trenutno ne. Upajmo, da ga bo v prihodnosti možno pozdraviti povsem ali vsaj do neke mere s tehnologijo svetlobe, prav tako Alzheimerjevo bolezen.

To pomeni, da bodo - ne takoj, temveč v prihodnosti - z napredno obliko genetskega inženirstva in energijo svetlobe, ki bo na voljo prek tehnologije svetlobe, ljudje odšli za nekaj ur na kliniko in ven prišli z ozdravljenimi možgani. Pri Alzheimerjevi bolezni se možgani dejansko fizično skrčijo in tako je vedno manj možganskega tkiva, ki ustvarja povezave, prek katerih se odzivamo. V novem času se bo to dogajalo redkeje in le pozneje v življenju.

V klinikah takratnega časa bo odnos med tehnologijo svetlobe in napredno obliko genetskega inženiringa pomenil, da si bomo lahko v le nekaj urah dali obnoviti srce, jetra, ledvice in različne telesne organe. Tako bodo tudi najnaprednejši kirurški posegi današnjih dni postali odveč in ljudje bodo popolnoma ozdravljeni, tako da bodo dobili nove telesne organe glede na potrebe. Presaditve bodo postale nepotrebne. Trajalo bo nekaj časa, vendar je za Alzheimerjevo bolezen in avtizem prihodnost pozitivna.

V drugih primerih je avtizem pogosto posledica tega, da duša omeji svoje vozilo. Duša ima namene v vsakem novem življenju in če duša vidi, da osebnost ne opravlja katerega izmed njenih namenov, lahko v naslednjem življenju omeji svoje orodje. Tako je lahko to otrok z avtizmom ali Downovim sindromom ali pa ima nekakšno omejitev, ki je fizična ali mentalna.

V naslednjem življenju - po obdobju omejitve, ima oseba obnovljen impulz do življenja in lahko od takrat naprej dobro napreduje. Danes ne vemo, ali imamo opravka s posledicami onesnaženosti ali karmične omejitve - kaj je eno in kaj drugo? To lahko pove le Mojster.

V.: Pravijo, da uporabljamo le deset odstotkov možganov. Kakšen odstotek uporabljajo visoki posvečenci in koliko drugi ljudje? Ali je res, da le deset odstotkov?

O.: Povprečna oseba uporablja okoli dvanajst odstotkov svojih možnih možganskih funkcij. Posvečenec - recimo tretje stopnje - verjetno uporablja od šestdeset do sedemdeset odstotkov možganskih funkcij.

V.: Kaj ste imeli v mislih, ko ste govorili o karmičnem dolgu v povezavi z jedrskim onesnaženjem?

O.: Do vesoljskih bratov, še posebno z Marsa in Venere, imamo ogromen karmični dolg. Oni ne le da nevtralizirajo jedrsko sevanje, temveč močno vplivajo na strupene pline in kemikalije, ki jih spuščamo v ozračje, zaradi česar je dihanje na planetu Zemlji težavno. Verjetno bi bilo zelo težko živeti na tem planetu, vendar lahko živimo zaradi dela, ki ga opravljajo vesoljski bratje, ki v veliki meri nevtralizirajo najhujše vplive 'zlobnih' plinov, dimov in izparjenih tekočin, ki jih vsakodnevno spuščamo v ozračje, tla in oceane.

Tako to pomeni, da imamo do njih karmični dolg. Svetovne vlade skrivajo vse informacije, ki jih imajo že dolgo let o obstoju NLP-jev, vseeno pa nam naši vesoljski bratje pomagajo živeti bolj preprosto, kot bi živeli sicer. Z Mojstrovega vidika je onesnaženje največji morilec na svetu. Onesnaženje poruši naš imunski sistem in tako smo dovzetni za vse vrste bolezni.

Delo z vzroki - trajnostno okolje

V.: Kakšno je vaše mnenje o tehnologiji zajemanja in hrambe ogljika - da bi zajemali ogljikov dioksid in ga daljša obdobja hranili pod zemljo?

O.: Že tisoče let je glavna težava vseh tovrstnih zamisli potreba, kako se rešiti odpadkov. Uporaba jedrske energije sama po sebi ni videti problematična. Jedrski znanstveniki pa opažajo zaplete pri odlaganju odpadkov, ki nastanejo pri uporabi jedrske energije - v jeklenih in jedrskih posodah jih mečejo tudi v oceane. To bistveno spremeni ekologijo morja.

Danes je stanje precej slabo, vendar bi bilo brez posredovanja vesoljskih bratov še neizmerno slabše.
Podnebje se spreminja; življenje vsakovrstnih rib se spreminja in vse to zaradi odlaganja jedrskih odpadkov. Za vse odpadke pravijo, da imajo 'nizko jedrsko sevanje'. To nima nič opraviti z merilom.

Če odvržete odpadke v morje, je morje že takoj onesnaženo. Imajo le naprave, ki lahko merijo sevanje do določene vrednosti. Poleg tega nimajo tehnologije, s katero bi sevanje izmerili. Tako torej domnevajo, da ni nevarno. Vendar je to najnevarnejša stopnja sevanja in o tem ne vedo nič.

S hrambo ogljika je podobna težava. Nekje ga morajo shraniti - nekje, kjer ne bo škodoval. Je torej škodljiv? Jaz pravim, da ne na mojem vrtu. In tako tudi vsi drugi pravijo: ne na mojem vrtu. In nihče ne želi hraniti jedrskih ali ogljikovih odpadkov na lastnem dvorišču. A kje drugje torej? Rusi morda pravijo: "Na Kitajskem." Kitajci pravijo: "Ne. Dajmo jih na Tibet." In Tibetanci pravijo: "Ne, ne, ne. V ZDA." Prebivalci ZDA pa pravijo: "Ne. Mi jih ne bomo imeli tu. Sploh ni možnosti.

Naj jih dajo Venezueli." Vsak za državo skladiščenja izbere najmanj priljubljeno državo - in tu je težava. Odpadki nikjer niso varni. Kam lahko odložite ogljik, shranjen v sode, globoko zakopan za tisoče let, kjer ne bo škodoval nikomur? Ne poznajo škode, ki jo bo ogljik naredil, ne vedo, kdo bo prišel do ogljika, če ga bo odprla sama sila narave, na primer v primeru potresa - in plin gre spet v ozračje.

To je vedno odpravljanje težav na napačnem koncu. Ne poiščemo vzroka in ga ne obravnavamo. Kaj povzroča to težavo? Kaj povzroča jedrsko sevanje? Kaj povzroča globalno segrevanje? Če globalno segrevanje delno povzroča uničevanje dreves, moramo ustaviti sečnjo dreves, zlasti starodavne prvobitne gozdove sveta, kjer so drevesa ogromen hranilnik ogljikovega dioksida, v zameno pa v ozračje oddajajo kisik. Naše ozračje ostaja brez kisika, tako ogljikov dioksid nima kam iti in tako ustvarja globalno segrevanje. Toda če mi ne bi bili tako razsipni pri uporabi lesa, bi zmanjšali velik vir globalnega segrevanja.

Ne iščemo vzroka, saj vzrokov ne maramo. Vzroki imajo opravka z zakoni, vzrokom in posledico, in tega ne maramo. Moderen mehanični um nekako nikoli ne išče vzroka, saj ne želi spremeniti lastne tehnologije. Lahko rečemo, da morda ne moremo živeti brez lesa. Vendar bogate države ohranjajo lasten listnati gozd in ga kupujejo iz revnejših držav, kot so Brazilija, afriške države in druge. Te države so nato prisiljene sekati lastne gozdove - ali omogočiti sečnjo - starodavnih gozdov, ki so bistveni za človeštvo.

Če želimo torej vedeti, kaj naj z nečem storimo, moramo poiskati vzrok. In če ga odkrijemo, se potrudimo odpraviti vzrok. Vse je preprosto. Lahko naredimo triindvajsetkilometrske krožne pospeševalnike, katerih gradnja traja dvajset let in ki stanejo milijarde evrov. Toda če vprašate ezoterika, vam bo - brezplačno - povedal vse odgovore. In to v minuti.
Otroci, starši in pogojevanje

V.: Kako se lahko izognemo pogojevanju otroka in kako naj spoštujemo njegovo svobodno voljo, vendar mu vseeno nudimo stabilnost in varnost z zdravimi ukrepi?

O.: To je vprašanje za štiriinšestdeset milijonov evrov. V svetu, kakršen je ta danes, je to skoraj nemogoče storiti. To ne pomeni, da tega ni vredno poskusiti.

Morate se opazovati. Zelo se morate zavedati sebe in odzivov vašega otroka. Poskušajte pripraviti otroka, da se usmerja sam oziroma sama. Pohvala otroku za nekaj, kar opravi dobro, okrepi njegovo samozaupanje, vendar lahko stalna pretirana hvala popači njegov občutek sebe v povezavi z drugimi. Po drugi strani se ne smete nikoli zatekati k nobeni obliki obsojanja in kaznovanja.

Otrok je le otrok in je na tej stopnji le kot majhna žival. Deluje popolnoma nagonsko in ga je treba ljubiti, ljubkovati, razvajati, vzgajati, zabavati, poslušati, prenašati in ga pazljivo naravnati na možnost življenja. Ko ga prosite, da je tiho, se tako lahko nauči biti tiho. Ko ga prosite, naj ne naredi določenih stvari, se lahko brez kazni nauči, da ne naredi določenih stvari. Za to je potrebna potrpežljivost. Starš mora biti potrpežljiv in nikoli pričakovati od otroka, da bo potrpežljiv, saj otrok ne ve, kaj pomeni biti potrpežljiv.

Vendar so otroci modri, tudi mali otroci so zelo modri, zavedajo se matere, očeta in družine ob njih. Zelo močno se začnejo zavedati osebnosti drugih ljudi in zelo neposredno - pa vendar nežno - opazijo, kar izkušajo: ljubezen ali sovraštvo, odpor, nepotrpežljivost ali kaj drugega. Da otroku ne škodujete, ne kršite njegove svobodne volje in se izognete vsiljevanju svoje rešitve za določeno težavo, je potrebna velika občutljivost. Vzgajanje otroka je vedno stvar kompromisa.

V sedanjem manj kot popolnem svetu so ljudje neizogibno manj kot popolni in od sebe ne smejo pričakovati preveč ali si škodovati s preveliko samokritičnostjo. In na noben način ne smejo škodovati otroku s kritiziranjem. Otroka morate vzgajati, ne kritizirati. Otrok ne ve, ker življenja ne vidi tako, kot ga vidijo starejši ljudje. Ljudje včasih obravnavajo otroke, kot bi bili odrasli ali starejši. Vendar otrok še ni popolnoma zavestno človeško bitje.

Njegova zavest je omejena. Če je zelo mlad, lahko še vedno živi v izkušnji prejšnje inkarnacije ne glede na to, kakšna je bila. Torej na to vprašanje ni preprostega odgovora. Najprej in predvsem morate otroka imeti radi. In na žalost veliko staršev ljubi otroka, vendar ga na trenutke ne marajo, ker imajo neizgovorjeno zamero, ker jim otrok krati njihovo svobodo. In otrok je vedno tam - zahteva in zahteva - in morda imajo starši malo denarja.

Ne morejo izpolniti otrokovih zahtev in krivijo otroka, ga nezavedno prizadenejo, ne da bi to želeli. Videl sem, kako so to storili s silo in močjo, udarili otroke, na njih kričali in preklinjali. Vendar se to pogosto zgodi zaradi nevednosti in izčrpanosti. Svojo pogojenost predamo naprej.

Sprašujete, kako se lahko izognete pogojevanju otroka. No, če ste navaden človek, se ne morete. Niste popolni. Ne boste popolni, dokler svet ne bo postal popolnejši. Lahko poskusite biti boljši in to je največ, kar lahko storite. Otroka ljubite v vseh okoliščinah, v vsaki situaciji, tudi ko vas spravlja ob živce. To je težko, vendar je to življenje.

Vprašanja udeležencev ameriške konference

V.: Kakšen je vpliv elektronskih naprav na mlajšo generacijo, ki te naprave uporablja za številne dejavnosti, tako izobraževalne kot tudi razvedrilne. Ali to otroke ohranja v bolj telesnem in možganskem stanju, namesto v stanju intuicije duše, in s tem zavira duhovno rast otrok? Če je tako, kaj lahko storimo za ublažitev škodljivih posledic?

O.: Sodobni pripomočki, kot so elektronske naprave, lahko škodljivo vplivajo na živčni sistem otrok, lahko pa so zanje tudi izredno koristni, ker jim ni treba shranjevati tolikšne količine dejstev v možganih. V sodobnem izobraževanju dejstva predstavljajo devetdeset odstotkov vsega. Ta dejstva zapolnijo otroške možgane, še zlasti v razvitem svetu. Vsa ta dejstva je mogoče shraniti v računalnikih in tako razbremeniti možgane.

Obstajajo dobri računalniki in slabi računalniki - takšni, ki vas odrešijo pomnjenja dejstev, in računalniki za igranje. Starši bi morali omejiti uporabo računalnika za igranje iger, ker lahko igranje preraste v obsedenost, podobno kot pretirano gledanje televizije. To je droga, ki vam pije energijo in vam prepreči, da bi izkusili radosti in bridkosti resničnega življenja.

V.: Katere knjige Alice Bailey priporočate v zvezi z izobraževanjem za novo dobo?

O.: Zelo priporočam knjigo Education in the New Age (Izobraževanje v novi dobi). Priporočam tudi Initiation, Human and Solar (Posvečenje, človeško in sončno). Če imate prost vikend, preberite A Treatise on Cosmic Fire (Razprava o kozmičnem ognju)! Nato preberite vse knjige o žarkih, o ezoteričnem zdravljenju, ezoterični astrologiji. Preberite jih vse. Vse so izobraževalne narave, namenjene vzpodbujanju uma in intuicije ter prebujanju ravni v vas samih, ki se jih morda še ne zavedate.

V.: Wilhelm Reich je že pred mnogimi leti odkril etrsko snov, vendar je družba to spoznanje zavrnila. Ali bo njegovo delo prejelo ustrezno priznanje še pravočasno, da bo mogoče obvarovati planet pred jedrskim sevanjem na etrskih ravneh? Ali bo etrska snov znova odkrita? Kako bo znanost izvedela za onesnaževanje na etrskih ravneh?

O.: V svojih poskusih je Wilhelm Reich odkril to, kar je v ezoteriki poznano kot višje ravni etrske snovi. Reich je bil znanstvenik, ne ezoterik. Etrske snovi ni iskal, vendar je bila rezultat njegovih poskusov. Spoznal je, da je v vsakem vidiku snovi prvobitna energija, ne glede na njeno obliko. Imenoval jo je "orgon".

Družba ni zavrnila Reicha. Sploh niso veliko vedeli o njem. Zavrnila ga je Ameriška uprava za hrano in zdravila (US Food and drug Administration). Zaprli so ga, ker je izdelal instrumente, v tem primeru zaboje, imenovane "zbiralniki orgona", s katerimi je hotel shraniti in uporabljati "neobstoječo" energijo za medicinske namene. Za uradnike Ameriške uprave za hrano in zdravila orgon ni obstajal, ker o njem niso ničesar vedeli. On pa je vedel zanj na podlagi svojih poskusov.

Reich je orgon dojemal kot eno raven energije, ki je vsepovsod. Jaz bi ga imenoval višja etrska raven snovi. Obstajajo štiri ravni te energije, ne le ena. Reich je pri izvajanju svojih poskusov sklepal popolnoma pravilno. Obstajajo številni poskusi, ki dokazujejo obstoj orgona. Reich je ponudil, da pred svojimi tožniki - uradniki Uprave za hrano in zdravila - ponovi te poskuse, pod pogojem, da jih izvede on sam, da bi preprečil nepravilno ravnanje s to tehnologijo.

Poskusi so ponovljivi. Ponudil je, da jih izvede, vendar so ga zavrnili. Umrl je v zaporu. Bil je velik človek, povsem nepriznan. Ko je umrl, je bil posvečenec druge stopnje. Ali bo njegovo delo v prihodnosti priznano? Prepričan sem, da bo. Leta 1948 sem doma naredil svoj zbiralnik orgona, poznam pa tudi druge ljudi, ki so jih naredili.

Poznam človeka, ki je izdelal orgonsko sobo, raje ji recimo kar "ezoterično sobo", ki privlači energijo z vseh štirih etrskih ravni. Orgonski zbiralnik, ki sem ga sam izdelal, privlači energijo s četrte in tretje etrske ravni. Katere ravni privlači, je odvisno od uporabljenih materialov. Ko z intuicijo ali poskusi odkrijete temeljno načelo v ozadju vsega v naravi, spoznate, kako preprosto je v resnici vse v naravi.

Na primer, znanost svetlobe, ki bo dana človeštvu, ko bo odpravilo vojne in vse druge grozote današnjih sodobnih ekonomskih in političnih sistemov, je relativno preprosta. Vendar moramo razumeti temeljni princip. Ko to dosežemo, je tehnični postopek varen in relativno preprost.

Dalje...

Vir: Share - International