Prej ko bomo stopili v stik z zemljo, si umazali roke, pridelali svojo hrano, torej proizvajali in kupovali lokalno, manj se nas bodo dotaknile naraščajoče cene nafte, podražitve hrane, zevajoče luknje na trgovinskih policah, itn. Obvarovali bomo sebe, planet in pripravljeni bomo na življenje brez nafte, preden je ne bo več. 

Cena nafte se dviguje in se približuje magični številki sto dolarjev na sod. Hitreje kot s(m)o načrtovali. In kdaj je pravi čas, da se prenehamo sprenevedati in začnemo ukrepati, če ne danes?

Dejstvo je, da so naša življenja odvisna od nafte. Ampak glede na trenutno situacijo (na podražitve in pomanjkanje le-te), se bomo mogli znajti tudi brez nje. Tudi proizvajanje biogoriv (marsikatera planetu bolj škodijo kot pa nam koristijo) ni trajnostna rešitev.

Mogoče je zdaj prišel primeren trenutek, da se usedemo v časovni stroj in se vrnemo v čas pred industrijsko revolucijo, pobrskamo po zaprašenih kleteh naših prednikov in obudimo vsa njihova znanja za našo lepo prihodnost.

Cena nafte vpliva na to kaj damo in kaj bomo dali v usta. Trenutno pričamo (ceneni) tekmovalnosti trgovinskih verig, ki jo omogočajo poceni goriva in energije na splošno. Zaenkrat poceni predelovalni stroški omogočajo širokoustno predelovanje hrane. Na policah in v zamrzovalnikih lahko najdemo velik izbor predelane in zamrznjene hrane, od že vnaprej pripravljenih jedi, omak, do najrazličnejših kosmičev in juh iz vrečk.  Poleg tega, da ta “hrana” nima nobene hranilne vrednosti, je njena obdelava, vključno s pakiranjem in medcelinskim prevažanjem, stroškovno in energijsko precej razsipna. Ampak ravno ta široka paleta predelanih živil je velikim trgovskim verigam omogočila, da so se povzdignile nad male, lokalne trgovine in jih zaprle. Ker ima danes potrošnik na izbiro več denarja in manj časa, je voljan plačati za “priročno” hrano več, se v trgovino zapeljati enkrat na teden in v avto stlačiti gore “hrane”, ki jih da na hladno v hladilnik in zamrzovalnik.

Ob dvigu cen energijskih virov (bencina, elektrike,..), se bodo zgoraj opisane stvari spremenile. Potrošniki bomo začeli kupovati v bližnjih trgovinah (trgovine na vaseh bodo ponovno oživele), da bi privarčevali na bencinu. Ker bo predelana hrana draga, se bo na našem jedilniku pojavljajo več svežih živil. Mogoče bomo nakupovali vsak dan, ker bomo zaradi visokih cen elektrike raje izključili zamrzovalnik, če ne celo hladilnik.

Trgovine bodo izdelke prevzemale od lokalnih dobaviteljev in proizvajalcev. Kupna moč velikih trgovin bo spodkopana in tekmovalnost bo zastala. Z naših cest bodo izginili tovornjaki,  zmanjšali se bodo izpusti toplogrednih plinov in znižala se bo poraba energije. Posledično bo torej manj onesnaževanja.

Spremenile se bodo tudi prevozne navade posameznika. Če so si sedaj ljudje lahko privoščili, da so živeli na enem koncu, delali na drugem, otroke vozili na tretji konec in nakupovali na četrtem, se bo zgodil drastičen preobrat na vseh nivojih. Avto se bo uporabljal le toliko kot bo potrebno, in ne bo se ga zamenjevalo vsake dve leti.

Kaj lahko Slovenija stori za nas oziroma kaj lahko mi storimo za njo?

Vsakemu državljanu bi mogel pripadati košček zemlje za lastno obdelavo in proizvodnjo, če hočemo obilje. Prekinimo s strojno obdelavo v večjem razmahu z uporabo pesticidov in uvedimo več ekološkega pridelovanja. V študiji, ki so jo izvedli v Angliji so ugotovili, da se pri ekološki proizvodnji hrane, mleka, zelenjave zaradi neuporabe pesticidov, porabi 42% manj energije.

Vse lepo in prav, ampak v Evropi se s kmetijstvom ukvarja slabih 10% ljudi, medtem ko je bilo pred industrijsko revolucijo v kmetijstvo vključenih 75% Evropejcev. S tem ko je industrijsko (monopolno) kmetovanje zatrlo male kmete, se je izgubilo tudi nekaj pomembnega znanja, kajti za (ekološko) pridelovanje hrane je potrebno malo več kot zgolj sledenje navodilom na vrečkah Monsantovih pesticidov.

Dejstvo je, da Slovenija 80% hrane uvozi. Če torej želimo lokalno proizvedeno hrano, potrebujemo najprej zemljo za obdelavo in ne novih nakupovalnih centrov! In predvsem potrebujemo ljudi, ki bi to zemljo obdelovali.
Kar smo vzeli, bomo mogli vrniti. Tok stvari se obrača nam v prid, le da tega še ne vidimo.  

Valerija Hozjan
del povzet po: http://www.theecologist.org