Verjetnost, da bi povprečna oseba merila in spremljala vrednosti C/N v kompostu je skoraj enaka nič.

Eden od načinov, kako razumeti mešanico sestavin v vašem kompostu je z uporabo razmerja C/N (razmerje ogljik/dušik). Čisto iskreno, verjetnost da bi povprečna oseba merila in spremljala vrednosti ogljika in dušika v njenem organskem materialu je skoraj enaka nič. Če bi kompostiranje zahtevalo takšno garanje, ga ne bi delal nihče.

Vendar, ko uporabimo vse organske ostanke, ki jih gospodinjstvo proizvede, vključno z človeškim gnojem, ostanki hrane, pleveli iz vrta, in pokošeno travo, z nekaj materiala od večjih kmetijskih obratov, kot je slama ali seno, ter mogoče nekaj razpadajoče žagovine ali zbranega listja. Lahko dobimo dobro mešanico ogljika in dušika za uspešno termofilno (vroče) kompostiranje.

Dobro razmerje C/N za kompost se giblje med 20/1 in 35/1. To je 20 oz. 35 delov ogljika na 1 del dušika. Oziroma, da poenostavimo, ciljamo na razmerje 30/1.

Za mikroorganizme je ogljik osnovni gradnik življenja in vir energije, toda dušik je tudi potreben, za stvari kot so proteini, genetski material in celične strukture. Za uravnoteženo dieto, mikroorganizmi ki prebavljajo kompost potrebujejo okrog 30 delov ogljika na en del dušika ki ga zaužijejo.

Če je preveč dušika, ga mikroorganizmi ne morejo porabiti, in ves višek se izgubi v obliki smrdljivega amonijevega plina. Izguba dušika, zaradi viška dušika v kompostnem kupu (nizko razmerje C/N) je lahko preko 60%. Pri razmerju C/N pri 30 ali 35 proti 1, se izgubi le 0,5% dušika (glej spodnjo tabelo). To je vzrok zakaj ne želimo preveč dušika v kompostu – dušik se bo izgubil v zrak v obliki amonijevega plina, in dušik je preveč dragocen za rastline, da bi dopustili da se izgubi v ozračje.

Začetno razmerje C/N - Izguba Dušika (%)
20.0…………………………………………….38.8
20.5…………………………………………….48.1
22.0…………………………………………….14.8
30.0…………………………………………….0.5
35.0…………………………………………….0.5
76.0……………………………………………-8.0

Vir: Gotaas, Composting, 1956, p.92

To je tudi vzrok zakaj se človeški gnoj in urin sama ne bosta kompostirala. Vsebujeta preveč dušika in ne dovolj ogljika, in mikroorganizmom, kot ljudem, se jim pomisel da bi to pojedli gabi. Ker ni ničesar hujšega, kot pomisliti na nekaj milijard zmrdujočih mikroorganizmov, se mora človeškemu gnoju dodati material na osnovi ogljika, da ga spremenimo v privlačno večerjo.

Rastlinska celuloza je material na osnovi ogljika, potemtakem stranski izdelek rastlin kot so seno, slama, plevel ali celo papir, če se zmelje v pravilno gostoto, bo priskrbel potreben ogljik. Kuhinjski ostanki hrane so običajno že uravnoteženi C/N, in se lahko kar dodajo na kompost iz človeškega gnoja. Žagovina (po možnosti ne sušena) je dober vir ogljika, da uravnotežimo dušik v človeškem gnoju.

Žagovina iz žag ima vsebnost vlage 40-65%, kar je dobro za kompostiranje. Žagovina iz mizarskih delavnic, po drugi strani, je sušena in biološko neaktivna zaradi dehidracije. Torej ni zaželena v kompostu, razen če se ne rehidrira znova z vodo (ali urinom), preden se doda kompostu. Prav tako je lahko danes stavbni les onesnažen z snovmi za zaščito lesa, zato se je modro izogibati takšnemu lesu.

Nekateri domači komposterji pravijo organskemu materialu tudi ”rjav” in ”zelen”. Rjav (kot je posušeno listje) dobavlja ogljik in zelen (kot je sveže pokošena trava) dobavlja dušik. Priporočeno je da se dva do trije volumski deli rjavega zmešajo z enim volumskim delom zelenega, da dobimo mešanica pravilnega razmerja C/N za kompostiranje. Vendar, ker večina domačih komposterjev ne kompostira človeškega gnoja, imajo mnogi kup materiala, ki jim čepi v kompostnem zaboju, kateri kaže le malo aktivnosti.

Kaj običajno manjka, je dušik, kakor tudi vlaga, dva kritični sestavini za katerokoli kompostni kup. Obe ti sestavina sta v človeškem gnoju, ko se zbira z urinom in pokrivnim materialom na osnovi ogljika. Mešanica človeškega gnoja je lahko kar rjava, toda tudi kar bogata z dušikom. Torej pristop ”rjav/zelen” v resnici ne deluje, niti ni potrebno, ko se kompostira človeški gnoj z ostalim gospodinjskimi organskim materialom. Komposterji človeškega gnoja so pač razred za sebe.

Vir: