Evropska komisija je pretekli teden razgrnila vizijo reforme skupne kmetijske politike (CAP) po letu 2013, s katero naj bi evropsko kmetijstvo postalo bolj dinamično, konkurenčno, trajnostno in učinkovito.

V dokumentu komisija zahteva, naj bodo izplačila subvencij (zdaj jih je letno za 40 milijard evrov) povezana tudi z izpolnjevanjem okoljskih ciljev. "Evropsko kmetijstvo ne sme biti le ekonomsko konkurenčno, mora biti tudi okoljsko konkurenčno," je prepričan evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos.

Vse tri možnosti, ki jih predlaga komisija, predvidevajo ohranitev dveh stebrov, prvega, ki pokriva neposredna plačila in tržne ukrepe in v katerem so pravila jasno določena na evropski ravni, ter drugega, ki vključuje ukrepe za dolgoročni razvoj kmetijstva.

Prva možnost predvideva ohranitev sedanjega sistema neposrednih plačil, vendar bi bilo treba zagotoviti več enakopravnosti med članicami pri njihovi razdelitvi. Po drugi možnosti, ki jo predlaga Bruselj, in za katero se zavzema komisar za kmetijstvo, bi bila neposredna plačila sestavljena iz osnovnega plačila, obveznega dodatnega "zelenega" plačila na letni ravni za ukrepe, kot so kolobarjenje in setev ozimnih žit, plačila za posebne okoljske omejitve ter dodatnega plačila za specifične panoge in regije.

Omenjena možnost predvideva uvedbo nove sheme za male kmete ter uvedbo zgornje meje za osnovno plačilo ob hkratnem upoštevanju prispevka velikih kmetij k zaposlovanju na podeželju. Tretja možnost, ki jo daje v premislek Evropska komisija, pa je radikalna reforma s postopno ukinitvijo neposrednih plačil v sedanji obliki in uvedbo omejenih plačil.

Ta možnost predvideva tudi odpravo vseh tržnih ukrepov razen v primeru hudih kriz. Pri sredstvih za razvoj podeželja komisija predlaga bolj dosledno upoštevanje okoljskih dejavnikov, tako da bi bila razdelitev sredstev bolj v skladu s prioritetami EU na področju okolja, boja proti podnebnim spremembam in inovacij.

Evropsko kmetijsko združenje Copa-Cogeca oporeka predlaganim spremembam glede okolja, saj naj bi ogrozile proizvodnjo hrane v EU. "Edini konkretni predlog v dokumentu je zvišanje finančnega bremena za kmete. Večji stroški bodo zmanjšali dohodke in bodo imeli uničevalne posledice," je povedal predsednik združenja Padraig Walshe.

Negativno mnenje stanovskih organizacij bi lahko pomenilo precejšnjo težavo za komisijo, ki bo reformo 29. novembra predstavila kmetijskim ministrom, saj imajo argumenti kmetijskih organizacij pri vseh kmetijskih ministrstvih v uniji veliko težo. Kot piše Reuters, bo imela komisija imela manj težav z evropskim parlamentom, ki bo prav tako odločal o uveljavitvi reforme. Besedilo reforme je namreč podobno pogledom parlamenta, objavljenim julija.

Vir: umanotera.org/etc