Upadanje kognitivnih sposobnosti ni nekaj, kar nas čaka šele na koncu življenjske poti. Tudi vse več ljudi v delovni dobi ugotavlja, da njihovi možgani niso več tako zanesljivi kot nekoč. O tem, da utegnejo možgani zaškripati že pri otrocih, se lahko prepričamo vsakič, ko jim pomagamo pri domačih nalogah.

Vse, kar boste v tej številki brali o poti do izboljšanja stanja reproduktivnih organov, lahko uporabite tudi za krepitev možganov. Presenečeni? Ko gre za snovi, ki jih potrebujejo za svoje delovanje, imajo sive celice in rodila zelo podobne zahteve, zato hrana, ki je blagodejna »zgoraj«, pomaga tudi »spodaj« – in nasprotno.

Čarobna formula za hitro krepitev možganov: 
kakovostni sladkorji + kakovostne maščobe + antioksidanti

Zdi se preprosto – dokler se ne odpravite v trgovine in naletite na morje ponudbe, različne cene, različne napise, oznake …

SLADKOR
Možgani so naš največji porabnik glukoze. Za njihovo delovanje porabimo 60 odstotkov glukoze, ki jo telo predela iz zaužitih škrobov in sladkorjev. To jih uvršča med najpotratnejše porabnike v telesu, zato se je najbolje držati naslednjega nasveta: kadar jih ne potrebujete, jih ne puščajte »prižganih«. Tudi avta ne pustite na parkirišču s prižganim motorjem. Če bi znali možgane umiriti (beseda je sestavljena iz »um« in »miriti«, kar pove, da pot do umirjenosti vodi prek umirjanja uma), bi lahko prihranili veliko energije in preprečili izločanje kopice nepotrebnih stresnih hormonov, ki jih telo proizvaja vsakič, ko preigravate scenarije v slogu »kaj bo, če bo …«.

Če možganom želimo postreči s sladkorjem, je najbolje posegati po medu, suhem sadju in drugih kompleksnih sladkorjih. Če ste zamudili našo številko (12/2016), ki smo jo v celoti posvetili različnim oblikam sladkorjev, jo lahko najdete v PDF-arhivu na spletni strani www.zazdravje.net.

MAŠČOBE
Ste ob vsem pisanju o maščobah le še bolj zmedeni in ne veste več, katere vam bodo najbolj koristile? Namesto zapletenih teorij o različnih maščobnih kislinah, o katerih smo poslušali v zadnjih desetletjih, sodobna spoznanja postavljajo v ospredje zelo preprosto merilo: v kakšnem stanju je maščoba, ki jo uživamo. Če je termično obdelana, rafinirana, homogenizirana, hidrogenirana, esterificirana, imamo opraviti z maščobami, ki bodo v telesu povzročile več škode kot koristi. 

Res je, da telo potrebuje tako nasičene kot nenasičene maščobe, vendar morajo biti predvsem čim manj predelane. Zato posegajte po surovem maslu iz nehomogeniziranega mleka (prepoznate ga po tem, da njegov rok uporabe ni daljši od treh do štirih tednov), hladno stisnjenemu olju iz termično neobdelanih semen orehov, lana ali konoplje, lahko pa uživate tudi termično neobdelane oreščke.

Ker mora telo rastlinske oblike omega 3 maščobnih kislin dodatno aktivirati, so izkoristki veliko manjši, kot če bi te esencialne maščobne kisline zaužili iz živalskih virov. Oblike, kot sta DHK in EPK (angleško jih zapišejo DHA, EPA), so namreč takoj razpoložljive. Iz olja jeter polenovke dobimo tudi najnaravnejšo in najbolj aktivno obliko vitamina D3. 

Zveni idealno, vendar le do trenutka, ko se odpravite po nakupih. Kako se znajti med stotinami prehranskih dopolnil, izdelanih iz rib? Priporočamo, da najprej izločite tista, ki so izdelana iz gojenih rib, saj te živali zaradi močne krme sploh nimajo več za ribe značilne in za človeka blagodejne strukture maščobe. Drugo merilo je neonesnaženost. Preverite, ali ponudnik svoje izdelke testira na navzočnost ostankov težkih kovin in drugih obremenilnih snovi.

Večino ribjih olj je treba pred uporabo filtrirati ali kako drugače očistiti in predelati, vendar ni vseeno, kako to počnejo. Nenasičene maščobne kisline so namreč nadvse občutljive na tehnološko obdelavo in zelo hitro izgubijo svoj antioksidativni potencial. 
Da lahko izberemo resnično učinkovite pripravke, je treba vedeti, v kolikšni meri je prehransko dopolnilo oksidirano. Oksidacijo ribjih olj merijo v enotah, imenovanih TOTOX. Večja ko je številka, bolj je olje oksidirano. Pri večini olj na trgu so izmerili TOTOX-vrednost, večjo od 30 (8).  Vrhunska olja dosežejo vrednosti, manjše od 5. Samo neoksidirana omega 3 olja v telesu delujejo kot učinkoviti antioksidanti in zaviralci vnetnih procesov. 

Pomembna je tudi oblika. Na trgu sta na voljo dve obliki ribjega olja – v obliki trigliceridov in v obliki etil estrov. Etil estri so sintetično pridobljena oblika, ki je ne ni najti v naravi. Naše telo je ne prepozna, zato jo tudi stežka uporabi. Veliko boljšo razpoložljivost imajo ribja olja v obliki trigliceridov.

Pomembna je tudi oblika uživanja. Zaradi praviloma slabega okusa, ki ga je težko prenesti, večina ljudi raje uživa ribje olje ali prehranska dopolnila z vitaminom D3 v obliki kapsul. Te pa so žal izdelane iz želatine, ki jo pridobijo iz svinjskih ali govejih kosti. Norvežani sicer veliko pišejo o tem, da olja, pridobljena iz svežih rib, nimajo slabega vonja. To pa odpira vprašanje, iz kakšnih rib so torej izdelana druga olja? Če se vam je ribje olje v otroštvu zamerilo, k sreči obstajajo tudi taka, ki so brez vonja ali pa jim je dodana aroma zelišč/citrusov. 

Na koncu še preverite, koliko omega 3 maščob vsebujejo izdelki in kakšno je razmerje med DHK in EPK. Različne raziskave kažejo, da jih je treba za zaznaven učinek zaužiti vsaj 1000 miligramov na dan, v praksi pa terapevti ugotavljajo, da za opazne rezultate potrebujemo še večje odmerke, zlasti v začetni fazi, ko v telesu prevladujejo omega 6 maščobe, ki jih je treba uravnovesiti. 

ANTIOKSIDANTI
V ozadju večine poškodb živčevja in ožilja je oksidacija. Povedano po domače: oksidacija doseže, da »zarjavimo«. Ugotavljajo tudi, da gre pri Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence za propadanje živčevja, ki ga sproža oksidativni proces. Močnejša antioksidativna zaščita bo torej možganom vsekakor zelo koristila. 

Kakovostna olja in maščobe imajo že sama po sebi antioksidativno delovanje (seveda če niso oksidirana). Dodatno jih lahko izboljšamo z dodajanjem olja žitnih kalčkov (naravni vir vitamina E), rastlinskih izvlečkov, začimbnic ali astaksantina. 

O močeh začimbnic boste brali v naslednjem članku. Astaksantin pa si zasluži nekaj več besed. 

Gre za izredno močan naravni antioksidant, ki daje značilno barvno rakcem in divjemu lososu (gojenemu v krmo dodajajo barvila). V zadnjem času ga pridobivajo tudi iz klorofilne alge Haematococcus pluvialis. V telesu deluje predvsem kot odličen zaščitnik oči, ožilja in imunskega sistema. 

Katja Podergajs

Vir: www.zazdravje.net