Ljubljanski mestni redarji že od leta 2008 svoje delo opravljajo tudi na kolesih. Kolesa kot službena vozila prinašajo mnogotere pozitivne učinke, med drugim manjše izpuste CO2 in trdnih delcev, boljšo odzivnost in lažje izvajanje operativnih nalog redarjev. Uporaba službenih koles je bila uvrščena med dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, predstavljena je bila na današnjem posvetu  »Ukrepi občin kot znanilci trajnih sprememb na področju trajnostne mobilnosti«.

Posvet so pripravili Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, CIPRA Slovenija, Urbanistični inštitut, Mestna občina Ljubljana, Umanotera in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost. Predstavitev dobre prakse Uporaba službenih koles redarjev MOL je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Pilotni projekt nakupa 4 službenih koles so v Mestnem redarstvu Mestne uprave MOL izvedli že leta 2008. Leto kasneje so začeli sodelovati s Policijsko upravo Ljubljana v mešanih kolesarskih patruljah. Trenutno imajo v voznem parku 30 koles, katerih strošek nabave je znašal 27.886 evrov.

Po besedah Tadeja Sobočana iz ljubljanskega mestnega redarstva so prednosti uporabe koles mnogotere. Strošek nabave in vzdrževanja koles je bistveno nižji od stroškov za osebna vozila, poleg tega ni stroškov za gorivo. »Kolo je eno najbolj primernih in učinkovitih orodij za delo,« je dejal Sobočan. Pri delu z občani so redarji v ožjem mestnem središču hitrejši, bolj odzivni in dostopni, njihovo službeno vozilo – kolo – ne ovira nikogar. Uporaba službenih koles pomeni zmanjšanje motornega prometa v mestu in zmanjšanje emisij. Tadej Sobočan je na posvetu še poudaril, da opravljanje dela na kolesu pomeni vzdrževanje dobre telesne pripravljenosti zaposlenih – v povprečju v delovnem dnevu redar s kolesom opravi 40 kilometrov.

Sicer pa so na posvetu predstavili tudi druge dobre prakse občin na področju trajnostne mobilnosti in dosežke občin v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Matjaž Dovečar iz Cipre Slovenija je ob predstavitvi študije Pregled stanja sistemov mestnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti  kot dobre prakse v večjih mestih izpostavil Ljubljano, Maribor, Piran, Novo mesto, Velenje, Krško, Kamnik, deloma sta dobri praksi še Kranj in Škofja Loka. Med manjšimi občinami so v študiji kot dobre prakse izpostavljene občine Ljubljanske urbane regije, Izola in Ljutomer.

Skupno vsem občinam v večini primerov  je, da se povezujejo s sosednjimi občinami, veliko pozornosti namenjajo kakovosti in širitvi voznega parka, načrtujejo nove proge javnega potniškega prometa, sodelujejo v Evropskem tednu mobilnosti, prilagajajo mobilnost občanom in turistom, spodbujajo intermodalnost in spremljajo potovalne navade uporabnikov. 

Predstavila se je tudi občina Ljutomer, katere ukrepi trajnostne mobilnosti so bili prav tako izbrani kot dobra praksa v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. V Ljutomeru so leta 2011 začeli z delom na dveh projektih:  (1) izdelava prometne strategije in (2) lokalni akcijski načrt za spodbujanje mehkih ukrepov mobilnosti.

Med ukrepe sodijo t.i. prometna kača (ukrep, namenjen otrokom in staršem – delež otrok, ki v šolo pridejo z osebnim vozilom, se je zmanjšal za 12%), promocijska karta peš hoje in kolesarjenja ter organizacija Dneva aktivne mobilnosti Občine Ljutomer. Načrtovani ukrepi so še ureditev dostopa do OŠ Ljutomer, prilagoditev pločnikom gibalno oviranim osebam ter Izgradnja kolesarskih povezav Ljutomera z okoliškimi naselji.

Več o dobri praksi Uporaba službenih koles ljubljanskih redarjev izveste na: http://uporaba-slubenih-koles-in-motorjev-ljubljanskih-redarjev

Gradivo z današnjega dogodka je objavljeno na: http://www.trajnostnamobilnost.si/en-gb/aktivnosti/dogodki/dogodki3.aspx

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, 01 439 71, karmen@umanotera.org