Prispeval/a: alpa dne sreda, 2. julij 2008 @ 23:11 CEST

Sm prebral kr nekaj od strica Nietzscheja,... Pa ga nisem niti slučajno tako interpretiral. Zatorej tvoja interpretacijo več pove od tebi kot o njemu. Je velikan človeške zgodovine. Slava mu. O tem, da je pa bog mrtev, moraš pač razumeti koncept njegovega mrtvega boga, očitno ga ne:) Ježeš marija

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: MC dne sreda, 2. julij 2008 @ 23:49 CEST

BOLJ ALI (ZA NEKATERE) MANJ ZNANI PODATKI:

Gandhi je bil plešast, Dalajlama pa je še vedno plešast - tako kot je bil plešast tudi Mussolini. Toliko o brkih.

Nietzsche je bil profesor klasične filologije in ne filozofije! (Razlika, ki bi jo samozvani intelektualci morali poznati.)

Nietzsche je bil predvsem filozof in šele nato pesnik. Pravzaprav je bil eden najbolj provokativnih in vplivnih mislecev devetnajstega stoletja. Ni bil samo eden izmed filozofov, marveč eden izmed prelomnih filozofov, ki ga lahko postavimo ob bok Platonu, Aristotelu ali Descartesu - zadnji med metafizičnimi filozofi – metafizika se z Nietzschejem prižene do svoje dovršitve.

Nietzsche je bil tudi pesnik. Nietzsche je bil tudi skladatelj. Komponirati je začel, ko je bil star 10 let. Napisal je veliko število samospevov, večina skladb pa je ostala nedokončanih. V Somraku malikov je zapisal: »Brez glasbe bi bilo življenje pomota«. Govoriti (čvekati) o tem, da je bil Nietzsche bolj pesnik, kot filozof, je vsaj tako zavajajoče, kot če bi rekli, da je bil Wagner bolj filozof, kot pa skladatelj. Ali, da je bil Mozart velik filozof, ker je v starosti deset let zapisal tudi kako modro misel. Zagotovo pa je Nietzsche neskončno bolj obvladal pesniško obrt, kot pa pesniki in pesnice obvladajo filozofijo. O višini gležnjev ni smiselno razpravljali, ker za določitev dometa znanja o filozofiji, ki ga premore avtorka članka, povsem zadostuje debelina podplatov (pa še tega sestavlja bolj umazanija, kot pa čista povrhnjica kože.)

Nietzsche ni bil antisemit, še manj kakšen rasist. Tudi njegova misel ni rasistična. V resnici je prav obratno. Njegovo življenje in njegova pisma povsem jasno dokazujejo, da je bil v resnici velik nasprotnik antisemitizma. (Mimogrede, Nietzsche je nasprotoval tudi darvinizmu.) Še posebej se to kaže v pismih, ki jih je Nietzsche pisal leta 1897 prav svoji antisemitski sestri, v katerih jasno izraža, ne samo nasprotovanje, marveč tudi gnus nad antisemitizmom:

http://www.geocities.com/thenietzschechannel/nlett1887.htm

Nietzschejeva filozofija je bila že zelo zgodaj izpostavljena številnim prisvojitvam, prikrojitvam, manipulativnim branjem, predvsem Nietzschejeve sestre Elisabeth, ki je izdala njegova dela, potem ko je Nietzsche leta 1889 izgubil »logos« in seveda ni mogel več vplivati na karkoli. Predvsem v Hitlerjevi dobi so poizkušali iz Nietzscheja ustvariti ideologa nemštva, nemške države, antisemitizma in nacionalsocializma, čeprav je bil Nietzsche v resnici antipod vsega tega. Takšno »razumevanje« se je začelo z Alfredom Baumlerjem in njegovo knjigo »Nietzsche, filozof in politik iz leta 1931. Tako kot so desničarski misleci prekrojili Nietzschejevo misel za svoje potrebe, so marksistični oziroma levičarski misleci Nietzscheja razglasili za duhovnega predhodnika fašizma. Šlo je za neke vrste reakcijo na desničarsko glorificiranje Nietzscheja kot političnega filozofa. Marksist George Lukacs je že leta 1934 napisal delo s pomenljivim naslovom »Nietzsche kot predhodnik fašistične estetike«, kasneje je kritiko samo še stopnjeval do leta 1954, ko je izšla knjiga »Razkroj uma«, v kateri Nietzscheja poskuša predstaviti kot vodilnega filozofa imperialistične reakcije. Iz današnje perspektive je popolnoma jasno, da so Nietzscheja vsi brali skozi ideološka očala, le da z drugačnim predznakom. Obe perspektivi sistematično zapirata tisto, kar je Nietzsche sistematično odpiral! Na žalost se ideološka interpretacija Nietzscheja dogaja še zmeraj, ko celo notorični nasprotniki marksizma nastopajo z marksističnih pozicij in napadajo Nietzscheja s pomočjo ideološkega diskurza, pri tem pa uporabljajo izpeljave, ki niso samo popolnoma napačne, marveč tudi pritlehne, tabloidne, primitivne in demagoške.

Prav takšna je tudi zgodba, kakršno nam poskuša prodati avtorica abotnega prispevka o Nietzscheju na Pozitivkah. Pa poglejmo, kako je v resnici s tem:

Leta 1885 se je Nietzschejeva sestra Elisabeth poročila z notoričnim antisemitom Bernardom Forsterjem. Nietzscheja ni bilo na poroki: Forsterju, med drugim, ni bil naklonjen prav zaradi njegovega antisemitizma, prav tako je nasprotoval zamisli o ustanovitvi nemške kolonije v Paragvaju, kjer sta Elisabeth in Forster odpotovala leto kasneje. Nietzsche je že od vsega začetka nasprotoval rasističnemu projektu svoje sestre, ob tem je izjavil, da »ne želi imeti popolnoma nič s tem antisemitskim podvigom…in da se bo veselil, če ta propade«. Za svojo sestro je menil, da je »moralno napihnjena« in »maščevalna antisemitska gos«. V enem izmed pisem je sestri rekel, da bi »morali vse nemške rasiste pregnati v Paragvajsko džunglo, kjer bodo lahko zgnili brez nevarnosti za okolico!«

(Ben Macintyre, «Nietzsche and his Nazi sister», The Times, 28. 3. 2008.)

Hrvaški prevod: http://pescanik.net/content/view/134/60/

Nietzsche seveda ni bil niti nacionalist. Še najmanj nemški nacionalist. Pregled njegovih del dokazuje ravno obratno. O Nemcih je imel v resnici zelo slabo mnenje. Globoko se mu je gnusila vsaka oblika kolektivnega narcizma, kar nacionalizem nedvomno je. Zaničeval je čredno moralo, ki je tudi pripeljala na oblast Mussolinija in Hitlerja. Hitler in Mussolini se nista povzdignila sama, marveč ju je neformalno povzdignila »množica brezpravnih in revnih«, formalno pa »parlamentarna demokracija«. Če bi Nietzsche dočakal fašizem in nacionalni socializem, bi ju obsodil na podoben način, kot je obsodil socializem in krščanstvo. Nacizem bi verjetno obsodil kar dvakrat – zaradi nacionalizma in zaradi socializma. Obsojal je vse, kjer na površje povzdigne najnižji ljudski instinkt – instinkt čandale.

Nietzsche je imel že od svojega dvanajstega leta velike težave z zdravjem, ki so ga nato spremljale vse življenje: hude glavobole in bolečine v očeh. Vseeno je med leti 1867-1868 prostovoljno služil vojaščino, leta 1870 med nemško-prusko vojno pa je en mesec delal kot prostovoljni bolničarski pomočnik. Leta 1879 so bile njegove težave z zdravjem že tako hude, da je moral opustiti profesuro. Nietzschejeva »volja do moči« izhaja tudi iz njegove nenehne borbe z težko boleznijo (in ne morebiti iz kake nadutosti, kot mu radi pripisujejo malikovalci krščanske moralke). Kljub težki bolezni, ki ga je spremljala skoraj vse življenje, se ni nikoli poniževal, klanjal, prosil kakega Boga za ozdravitev, klečeplazil v Lurd, se delal ubogega ali betežnega. Ker je bil sam bolnik, je učil ljudi, da morajo živeti polno, pomembno in radostno! Do svojega živčnega zloma, ki je bil zelo verjetno posledica okužbe s sifilisom v mladih letih, je delal in ustvarjal s polno močjo in voljo. Nikoli se ni predal nihilizmu (kar mu najbolj očitajo prav krščanski dekadenti - zanikovalci življenja in nihilisti sami po sebi). Življenju je pritrjeval do konca, kljub veliki osamljenosti, nerazumevanju okolice in nepriznavanju stroke!

Opisovanje Nietzschejeve bolezni oziroma demence kot stanja, v katerem je Nietzsche »v umobolnici jedel svoje lastne iztrebke«, je vsaj tako nizkotno in pritlehno, kot če bi - da bom dovolj nesramno nazoren - očitali pokojnemu papežu tresenje zaradi Alzheimerjeve bolezni, rahitis in scanje v pleničke, medtem ko je še zmeraj nezmotljivo vladal vesoljni katoliški cerkvi.

Med avtoričinimi klevetami pa je najbolj maloumna trditev, da je Hitler svoje veliko delo »Mein kampf« napisal po Nietzschejevi filozofiji. Nikjer v »Mein Kampf« Hitler ne omeni Nietzscheja niti z eno samo besedo, niti ne omenja Nietzschejevih terminov, kot sta nadčlovek (uberman) ali nadrasa. Ko Hitler govori o Arijcih ima v mislih vedno biološki rasizem – superiornost nemške rase nasproti judovski, kar pa se prav v ničemer ne sklada s pojmi, ki jih je uporabljal Nietzsche. Bežno omenja kvečjemu Schopenhauerja. Hitlerja filozofija sploh ni zanimala.

Zato pa toliko bolj Hitler v »svojem velikem delu« hvali krščanskega verskega reformatorja Martina Luthra, in ga kot velikega bojevnika in državnika postavlja ob bok Wagnerju in Friedrichu Velikem. O Luthru je Hitler rekel: “Videl je Juda, kot ga mi začenjamo gledati šele danes.” Nič čudnega, antisemitizem kristjana Lutra je splošno znan. (Malo manj je znan antisemitizem v krščanstvo spreobrnjenega Wagnerja.) Luther – Hitlerjev veliki vzornik - je svoje judovske someščane preganjal in hujskal z besedami : “Tudi njihove sinagoge ali šole naj se požge, ...v čast našemu Gospodu in krščanstvu, da Bog vidi, da smo kristjani ...” (Von den Juden und ihren Lügen) Filozof Karl Jaspers je o kristjanu Luthru zapisal: “Hitler je natanko izvršil njegove nasvete proti Judom.” Od kje je še Hitler črpal navdih za svoj antisemitizem in nazadnje tudi za holokavst postane jasno, če prisluhnemo Hitlerjevemu govoru iz leta 1922:

»Z brezmejno ljubeznijo kristjana in moža sem prebiral biblijsko poglavje, v katerem je povedano, kako je Gospod nazadnje vstal v svoji moči in zagrabil za bič, da bi očistil tempelj gadje zalege in strupenjač. Kako čudovit je bil njegov boj zoper židovski strup! Danes, dva tisoč let pozneje, globlje kot kdajkoli prej spoznavam, da je bilo to dejanje tisto, zaradi katerega je moral preliti svojo kri na svetem križu. Kot kristjanu mi ni treba dopuščati, da bi me varali, pač pa mi dolžnost narekuje, da se borim za resnico in pravico…«

O odnosu Cerkve do Judov, še posebej katoliške, nima smisla izgubljati besed. Ve se, kdo je kriv zato, da so križali Jezusa. Če še ne veste, vprašajte Mela Gibsona.

Pa še nekaj koncilskih citatov in drugih besedil, ki kot »protijudovski venček« sama zase govorijo o koreninah antisemitizma (in vzrokih za holokavst):

"Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje". (Iz Mein Kampf)

Judje morajo nositi posebno obleko, da bi bil nezmernosti te tako gnusne mešanice mesa v prihodnje onemogočen vsak izgovor za zmoto. (4. lateranski koncil, 1215)

Judi ne smejo več zidati sinagog. (koncil Oxford, 1222)

Judi ne morejo doseči nobenih akademskih naslovov. (Baselski koncil, 1434)

Kristjanom je prepovedano prodajati zemljiško posest Judom ali jim jo dati v zakup. (Ofenska sinoda, 1279)

Judi ne smejo na cesto ob krščanskih praznikih. (3. orleanska sinoda, 538)

Kristjani ne smejo stanovati pri Judih. (Narbonska sinoda, 1050)

Judi kristjanov ne smejo spraviti pred sodišče ali pričati proti njim. (3. lateranski koncil, 1179)

Judi smejo stanovati samo še v Judovski četrti. (Breslavska sinoda, 1267)
Judovske terjatve proti krščanskim dolžnikom bodo zasežene. (Nürnberg, 14. stol.)

Kristjani, ki si drznejo živeti z Judi, so izobčeni. (3. lateranski koncil, 1179)

"Z globoko hvaležnostjo se spominjam pomoči katoliških duhovnikov pri pobegu iz Evrope, zato sem se odločil, da honoriram katoliško vero tako, da sem postal častni član." (Organizator "dokončne odločitve", Adolf Eichmann, 1961)

Cerkev tudi v tem ne zagreši krivice, ko lahko razpolaga z njihovo posestjo, ker so Judi cerkveni sužnji. (Tomaž Akvinski, Summa theologiae)

Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, "so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi." (Cerkveni učitelj Ephraim)

"Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in vernim srcem." (Adolf Eichmann, 1906-1962, SS-Obersturmbannfuehrer, je v teku "dokončne rešitve" organiziral transport Judov v uničevalno taborišče)

"Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim Judov, se bojujem za Gospodovo delo." (Katolik Adolf Hitler)
Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo. (Škof Göllner iz Linza, 20. stoletje)

Judi ne smejo zaposlovati krščanskih sodelavcev. (3. orleanska sinoda, 538)

Judovske knjige se morajo sežgati. (12. toledska sinoda, 681)

Kristjanom je prepovedano posvetovati se z judovskimi zdravniki. (Trullandska sinoda)

Občudujem krščanstvo in ga bom podpiral. (Adolf Hitler škofu Berningu)

Voditelju ne želim nič bolj goreče kot zmago. (Papež Pij XII.)

Dragi prijatelj, ne pozabi, da so v nemški vojski milijoni katolikov. Naj jih pripravim do tega, da bodo ravnali v nasprotju z vestjo? (Odgovor Pija X.II na vprašanje zakaj ni protestiral zoper uničevanje Judov.)

Ne zavedamo se marsičesa dobrega v novem svetnem nazoru (nacizmu). Pri podrobnejšem opazovanju pa ugotovimo, da je v svojem najboljšem kopija krščanstva. (Nadškof Freiburga Konrad Gröber papežu, 1944)

"Kaj neki imamo proti vojni? Morda to, da ljudje, ki morajo vendar enkrat umreti, izgubijo življenje? (Avguštin, cerkveni učitelj)

»V početju, ravnanju in govorjenju nacistov ni ničesar, kar ne bi imelo v cerkvah svoje predstopnje, svojega precendenčnega primera.« (Prof. dr. theol. H. Mynarek)

===================

Nietzsche je zapisal :« Kar te ne ubije, te okrepi.«, ne pa »Kar te ubija, te okrepi.«, kot povsem napačno citira avtorica prispevka, ki se ji ni očitno ljubilo niti dvakrat prebrati svojega, ne samo demagoškega, marveč tudi zelo površnega zmazka. (»Kar te ubija, te okrepi« bi lahko veljalo kvečjemu za nekrofilno krščanstvo, ki časti na mučilno napravo pribito truplo.)

===================

Domišljam si, da sem predstavil dovolj argumentov, ki vključujejo tudi nekaj povsem preverljivih podatkov, s katerimi je mogoče izpeljave in ceneno demagogijo iz prispevka o Nietzscheju gladko postaviti na laž. O tem se lahko prepriča vsak, ki vsaj malo stavi na zdrav razum in ni preobremenjen z navijaškimi nagoni. Vsakdo lahko preveri podatke in si ogleda reference.

Samo intelektualno izprijen um lahko splavi na površje izpeljavo, ki krivdo za drugo svetovno vojno in 60 milijonov žrtev, med katerimi je bila tudi glasbenica Alma Rose, naprti Nietzschejeve filozofski misli. Rdeča nit, ki vodi od Nietzscheja, preko njegove sestre, do Paragvaja, Mengeleja in nazadnje do pesnice Alme Rose, je vsaj tako absurdna, kot rdeča nit, ki bi vodila od Gandija preko vegetarijanstva do Hitlerja in napada na Poljsko, ter tako okrivila Gandija za začetek druge svetovne vojne. Takšnih napletanj je zmožna oseba, ki od vsega najbolj sovraži resnico, za doseganje učinka pa se poslužuje tudi najbolj nizkotnih demagoških trikov, s katerimi mimogrede še ponižuje inteligenčni kvocient bralcev. Ko avtorica članka govori o »Nietzschejevi ideji o nadčloveku čiste arijske krvi«, bodisi odkrito laže ali pa se ji v resnici niti malo ne sanja o tem, kaj je v resnici pisal Nietzsche. Še enkrat ponavljam - pri Nietzscheju ne obstaja nikakršna ideja o nadčloveku čiste arijske krvi. Nietzsche je zavračal vsakršen biološki rasizem (rasizem temelječ na krvi), zavračal je nacionalizem (ki tudi temelji na krvi), s studom je zavračal tudi antisemitizem.

Mogoče avtorica prispevka spušča vso to meglo tudi zato, ker so prave povezave tako zelo jasne in očitne. Nenazadnje je vse zapisano črno na belem. Tudi »izvor zla«, o katerem piše avtorica, je povsem jasno dokumentiran – seveda ne pri Nietzscheju, ampak nekje povsem drugje! Genocid in ideja o izvoljenem ljudstvu (temelječem na krvi) imajo svojo osnovo v Bibliji! Pri Nietzscheju česa takega ne boste našli. Prej obratno! Enako velja za antisemitizem, ki izhaja globoko iz krščanskih korenin. Zato, da bi antisemitizem lahko naprtili Nietzscheju, ni niti najmanjše osnove v njegovem pisanju. Prej obratno!


p.s.:

Podobno bi lahko razpravljali o odnosu do žensk. Predvsem o tem, kako na žensko gleda Biblija, krščanstvo in ostala verstva. Od kje v resnici izvira sovraštvo do žensk, spolnosti, čarovnic… Gotovo ne od Nietzscheja, ki je sicer imel gotovo in dokazano nekaj težav z nežnejšim spolom in je bil zaradi tega tudi verjetno tudi malo potrt in nejevoljen. Tistih nekaj njegovih aforizmov o ženskah pa, če jih prav razumem, žensko bolj povzdiguje in ji (vsaj posredno) daje veljavo, kot pa da bi jo v resnici zaničevalo. Poglejmo si jih nekaj:

»V maševanju in v ljubezni je ženska bolj barbarska kakor moški.«

»Ženske same imajo v ozadju vse osebne nečimrnosti zmeraj še neosebno zaničevanje – »ženske«.«

»Sovražniki žensk – »Ženska je naš sovražnik« - kdor kot moški tako govori moškim, iz tega se oglaša neukročeni nagon, ki sovraži ne le sebe, temveč tudi svoja sredstva.«

»Če ima ženska moške vrline, moraš pobegniti od nje; in če jih nima, sama pobegne.«

»Nevarnost v lepoti. – Ta gospa je lepa in pametna; ah, koliko pametnejša bi šele postala, če ne bi bila lepa!«

»Isti afekti so pri moškem in ženski v tempu vendarle različni: zato se moški in ženska kar naprej ne razumeta.«

»Zaradi spodnjega dela telesa se človek nima tako lahko za boga.«

»Bližnjega zapeljati k dobremu mnenju in potem zvesto verjeti v to mnenje bližnjega: kdo bi se mogel v tej umetnosti meriti z ženskami?« – (Ta je kot nalašč za cenjeno pesnico)

»Moška bolezen. Najzanesljivejša pomoč zoper moško bolezen samozaničevanja je ljubezen pametne ženske.«

Najmanj, kar lahko o teh citatih rečemo (priznam, da sem nekaj bolj »grdih« namenoma izpustil ;) ), da so sicer res zapisani izrazito iz moške perspektive, a so vsaj duhoviti, nekateri premorejo tudi nekaj samoironije in prepričan sem, da bo vsaka ženska, ki pozna (svojo) žensko dušo, pritrdila, da je v marsikaterem od Nietzschejevih izrekov tudi zrno resnice. Tista pa, ki v vsem tem vidi obliko diskriminacije žensk, za katero je »že leta 1973 generalna skupščina OZN označila kot zločin proti človeštvu.«, mora biti neverjetno zavrta oseba, brez najmanjšega smisla za duhovitost, in mora v resnici zelo sovražiti moške ali pa se zgolj čuti inferiorna zaradi občutka njihove dejanske ali namišljene intelektualne premoči.

Pustimo Nietzscheja, nenazadnje je bil predvsem filozof – in filozofi si lahko, tako kot pesniki in pesnice, lahko privoščijo tudi nekaj alegorične razpuščenosti. Ko razglabljamo o ženskah, bi bilo bolj verodostojno in korektno, če razlago poiščemo pri priznanem strokovnjaku s področja psihologije, ki je o (dobrih in slabih) ženskah zapisal sledeče:

»Če je (ženska) skrajno dobra, je vzorna mati v najčistejšem pomenu besede, bodisi telesno duhovna ali pa samo duhovna, v obeh primerih pa je tista, ki mladino dviga z močjo lastne osebnosti.

Če pa je ženska slaba, je slaba do konca, je vlačuga v vsem svojem mišljenju, čutenju in ravnanju. Morda se zdi komu ostra delitev ženskega sveta v matere in vlačuge pretirana, krivična in samovoljna. In vendar, kdor zasleduje psihologijo žene v praktičnem življenju in prebira njeno ravnanje in mišljenje do zadnjih vlaken, bo priznal, da ta delitev, ki jo srečujemo ne le pri Weiningerju, ampak tudi pri drugih tovrstnih piscih, nikakor ni neutemeljena.«

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 3. julij 2008 @ 02:03 CEST

Pozdravljen Marko

Lepo si osvetlil kolega filozofa.
Skrit v sebi se privleče na plan z hujskaštvom do žensk na smešen način, da se lahko folk še smeji zraven in bere pozive, da je ženska manj vredna od moškega.

Tud Dolfa je imel svoj katalog človeka. Na dnu, pred židom, je kotirala in ležala lepa frau.

Dobra druščina se je naslajala nad takimi

V maševanju in v ljubezni je ženska bolj barbarska kakor moški.
Ženske same imajo v ozadju vse osebne nečimrnosti zmeraj še neosebno zaničevanje – ženske
Sovražniki žensk – Ženska je naš sovražnik - kdor kot moški tako govori moškim, iz tega se oglaša neukročeni nagon, ki sovraži ne le sebe, temveč tudi svoja sredstva.
Če ima ženska moške vrline, moraš pobegniti od nje; in če jih nima, sama pobegne.
Nevarnost v lepoti. – Ta gospa je lepa in pametna; ah, koliko pametnejša bi šele postala, če ne bi bila lepa!
Isti afekti so pri moškem in ženski v tempu vendarle različni: zato se moški in ženska kar naprej ne razumeta.
Zaradi spodnjega dela telesa se človek nima tako lahko za boga.

Moška bolezen. Najzanesljivejša pomoč zoper moško bolezen samozaničevanja je ljubezen pametne ženske.«

Najmanj, kar lahko o teh citatih rečemo (priznam, da sem nekaj bolj »grdih« namenoma izpustil ;) ), da so sicer res zapisani izrazito iz moške perspektive, a so vsaj duhoviti, nekateri premorejo tudi nekaj samoironije in prepričan sem, da bo vsaka ženska, ki pozna (svojo) žensko dušo, pritrdila, da je v marsikaterem od Nietzschejevih izrekov tudi zrno resnice

Bližnjega zapeljati k dobremu mnenju in potem zvesto verjeti v to mnenje bližnjega: kdo bi se mogel v tej umetnosti meriti z ženskami?
(Ta je kot nalašč za cenjeno pesnico)

Evo, kak zapeljive so tvoje nalepljenke.
Res dobro čtivo prebiraš za lahko noč.

Kar kavica se mi je zaluštala.
Bi poklical frau, pa je ni doma, dela v obljudeni evropi, tak, pa si moram zdaj sam naret kapučino vanilo.
+ čik.

Ovi bi kar naredil žensko za sužnja moškemu in še smejat se mora zraven.


Barbarska?
Mogoče je filozof vido, kak stari vlači mater za lase.
Barbarska ženska ma tak lepi oprijem za lase.
Sam je zaničeval ženske in še to pripisal na ženske kot osebnost.

Brezveze je vse ostalo kakor prejšnje kar je filozofko napisal.
Brezveze, če je vse brezveze, ni nič dobro.

Napisal je Bog je mrtev

Lahko napišem tud, da na truplu še rastejo dlake, ko je človek mrtev.

Takemu filozofu enostavno ni za verjet, ker je brezvezni.

Čao

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. julij 2008 @ 06:53 CEST

"Ženske so določene predvsem za to, da zadovoljijo moško pohotnost." (Johannes Chryostomos, 349-407, gr. cerkveni učitelj)

"Ženska je manjvredno bitje, ki ga Bog ni ustvaril po svoji podobi. Naravnemu redu ustreza, da žene služijo možem." (Cerkveni oče Avguštin, 354-430 - Avguštin velja za enega najpomembnejših cerkvenih učiteljev)

"Bistvena vrednota žene je v njeni sposobnosti rojevanja in v njeni gospodinjski koristi." (Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj 1225-1275)

Žena mora pokriti glavo, ker ni podoba Boga." (Ambrozij, cerkveni učitelj, 339-397)

"Moški fetus postane človek po 40 dneh, ženski po 80 dneh. Deklice nastanejo zaradi poškodovanih semen ali vlažnih vetrov." (Tomaž Akvinski, cerk. učitelj in patron katoliških visokih šol)

"Ko vidiš žensko, misli, da je hudič! Je neke vrste pekel!" (Papež Pij II., 1405-1464)

"Ženske je narava določila za skupni užitek." (Kapokrates, zgodnji kristjan in ustanovitelj samostanov)

"Ženska je napaka narave … s svojim presežkom vlage in s svojo podtemperaturo je telesno in duhovno … manjvredna … neke vrste pohabljen, zgrešen, spodletel moški … polno udejanjanje človeške vrste je samo moški." (Tomaž Akvinski, sv. cerkveni učitelj 1225-1274)

"V nobeni religiji ali svetovnem nazoru ženska ni tako cenjena in spoštovana kot v krščanstvu!" (katoliški teolog Berhard Haring v 20. stoletju)

"Dekleta, ki nosijo mini krila, pridejo v pekel." (Jezuit Wild v 20. stol.)

"Ženski pristaja samo žalna obleka. Kakor hitro je prerastla otroštvo, si mora 'zakriti svoje nevarno obličje' zaradi nevarnosti izgube večne blaženosti." (cerkveni oče Tertullian)

"Blizu cerkve ne smejo stanovati ženske." (Sinoda v Coyaci, 1050)

"Kjer se zadržuje duhovnik, tja ženska ne sme vstopiti." (Sinoda v Parizu, 846)

"Duhovniki, ki prenočujejo sum vzbujajoče ženske, morajo biti kaznovani. Ženske pa mora škof prodati v suženjstvo." (2. sinoda iz Toleda, 589)

"Ženskam mora že zavest o lastnem bitju priklicati sram." (Klemen Aleksandrijski, pred 215)

"Ženske ne smejo v lastnem imenu napisati pisma niti ga sprejeti!" (Sinoda iz Elvira, 4. stol.)

"Ves (ženski) spol je šibak in lahkomiseln. Odrešenje najdejo samo zaradi otrok." (Johannes Chrysostomos, sv., 349-407, grški cerkveni učitelj)

"Ženske v cerkvi ne smejo peti." (Sv. Bonifacij, benediktinski misijonar in apostol Nemcev, 675-754)

"Če noče ženska, naj pride služkinja!" (Martih Luther)

"Največja čast, ki jo ima ženska, je zlasti ta, da se po njej rodijo moški." (Martin Luther)

p.s.:

Sedaj, Fredi, lahko v miru pokadiš še eno škatlico in razmisliš o tem, kako dobro je to, da tvoje "frau" ni doma...

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Lario dne četrtek, 3. julij 2008 @ 12:12 CEST

Fredi,
in onasneževanje okolja.
Čudno, da si v takih primerih tiho in tudi takrat ko MC tebi napiše argumente proti.

Daj se postavi že enkrat na svoje noge.
Tvoji biblijski izreki so bolj in bolj nični.
Poskušaj najti, kakšen drugačen forum za tako prepisovanje biblije.

LP

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 3. julij 2008 @ 12:46 CEST

Pozdravljeni ;)
Mater Božja, kakšne citate "osamljenih menihov" v naslov žensk. Sicer Z. Freud mislim, da je jasno razložil od kod se pojavi "takšna jeza in sovražstvo"...

Če že bom ženska, bom do konca ;)
...Zakaj je Bog izbral edino Adamovo kost v kateri ni mozga? Pa ja zato, da po nekajdnevnem komuniciranju z Adamom Bog je videl, da more nujno ustvariti popolnoma Nove možgane...
(staro ni želel niti popravljati ;)))

Sicer čemu je tekmovanje med moškim in žensko? Ni smisla. Eni brez drugih - dolgčas in ni preveč naravno... Naj moški bo moški in ženska - ženska. Kakšni pa bi mogli biti eni in drugi ter kakšen odnos bi mogel biti med nasprotnima spoloma to je že druga tema... predvsem pa spoštljiv.

Želim vsem lep dan ;)

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 3. julij 2008 @ 12:46 CEST

Sporočilo vsem, ki ste brali moj prispevek je, da ni bil napisan z namenom, da bi razpravljala o Nietzscheju in njegovi filologiji, kaj je zapisal o pisavah na spomenikih ali o drugih besedilih, ki jih je zbiral, vse od posameznih besed do literarnih kritik. Bil je pač tudi to, filolog.

Tudi ni bil namen mojega prispevka, da bi razpravljala o filozofskih delih Nietzscheja, ker bi kompleksno obravnavanje njegovih filozofskih del terjalo drugačno razpravo, kot je bila ponujena bralcem. Kot je meni znano večina bralcev na Pozitivkah ni poklicnih akademskih filozofov in tudi vsebinska zasnova Pozitivk ni naravnana v smeri, da bi predstavljala nek
strokovno zasnovan filozofski forum, ki naj bi zahteval tako vehementno razpravo o stvareh, o katerih se sploh ni na Pozitivkah pisalo.

Bralci na Pozitvkah nismo nobeno filozofsko društvo, da bi se na vrhunski ravni spuščali v obravnave o filozofskih sistemih, ki so itak intolerantni in se med seboj pobijajo. O Nietzscheju je veliko zapisanega. Med drugim tudi to, da so na Zahodu podobo človeka razgrnili izjemno le tisti misleci, ki so bili tako ali drugače pod vplivom vzhodne miselnosti. Nietzsche gotovo spada, poleg Schopenhauerja, Freuda in eksistencialistov mednje. Skrivanje za splošnost ničesar ne pove. Če že govorimo o Nietzscheju vem, da je opozoril na to, da ima človek nekak naraven strah in sramežljivost, ko naj bi se srečal s svojo podobo in jo prepoznal. Človek biti, pomeni človek postati. Eksistencialna filozofija bi se takoj izgubila, če bi menila, da ve, kaj je človek. Apolonov tempelj v Delfih sem že omenila v pesmi o Evropi. Tam piše Gnoti savton, spoznaj sam sebe!

To velja tudi za vas spoštovani vsevedi in vse izničujoči znanstvenik Marko Črnigoj, ki vam je očitno v posebno veselje gola besedna igra, ki vam dviguje pomen, da ste na Pozitivkah in v vsej vesoljni Sloveniji najbolj učena oseba. Vendar ne pozabite, da se včasih človek kaže tudi kot roparska zver, ki v svoji težnji po racionaliziranju sebe in vseh bitnih redov hoče obenem svet oblikovati, ga preoblikovati, izkoriščati in z njim manipulirati, duhovno, tehnično, politično ali kakor koli že kdo hoče. Vsakokratna kultura je odvisna od vsakokratne podobe človeka, ki je usmerjen v svojem razmerju do sveta. Celo tako, da ustvarja po svoji podobi celo Boga. Ne pozabimo, da je prvi motor primus immobilis vedno beseda in da beseda o (arijskem) nadčloveku ni prinesla človeštvu ničesar dobrega.

Bistvo prispevka je ponazoriti kam pripeljajo človeštvo ideje in kako so nevarne. Isto se je zgodilo z idejo o komunizmu.

Ideje imajo različno interpretacijo v času in prostoru. Interpretacija Nietzschejevih idej o nadčloveku v času nacizma je pripepeljala človeštvo do davka na ideje - 60 milijonov mrtvih. Ideja o večvrednosti arijskega človeka vemo kam je pripeljala človeštvo in tudi vemo kaj je od nje ostalo (paraguajska vasica z nekaj sto prebivalci, ki vse prej kot živijo, normalno civilizirano življenje, životarijo v umazaniji in propadanju). To je bilo sporočilo mojega prispevka.

Tudi Ćosičeve beseda, da morajo vsi Srbi živeti v eni državi, je pripeljala Miloševiča do absurda, ki je pahnil južne brate v bratomorno vojno.

Govori se o enih stvareh in vi interpretirate druge, spoštovani govorec Marko. Osebno vas vidim tu na Pozitivkah, tudi v dialogih, ki jih vodite s Fredijem, da živite čas v askezi "junaškega duha", ki premaguje vse duhove na zemlji in materijo in da s svojim prezirom do vseh skrivate za pajčolanom oziroma gloriolo svoje vsvednosti in načina prehranjevanja. Mislim, da takšna drža zahtevo neizmerno veliko naporov, poguma in sebičnega mučiteljstva, ko hoče vsem dopovedati in vsiliti svojo oblikovalnost misli, svoje smisle in nesmisle, svoje tedendenciozne signaličnosti, da edini lahko zadnji pomahate na Pozitivkah s svojo učeno besedo. Jaz sem vam že povedala, da za tako učeno osebo kot ste vi, si na Pozitivkah ne drznem pisati prispevkov in ne svoje poezije. Kaj hočete tu na Pozitivkah je plejada povprečnežev, ki vam s svojim znanjem ne sežemo niti do vaših akademskih gležnjev, sposobnih dokazovanja tega dejstva s teptanjem drugih in s copy paste prispevkov tretjih. O vem tem učenjaštvu pa ni nikjer zaslediti nobene avtorske knjige. Upam, da bom na knjižnih policah zagledala kaj kmalu kakšno vašo knjigo o filozofiji, o kateri bodo na filozofiji rekli kakšno učeno besedo.

Nietzsche bi tudi rekel popolno razvrednotenje ali prevrednotenje vseh stvari je končni izdelek tega kvantitavno usmerjenega mišljenja. Beseda je zagotovo posredovalka vrednot, je posoda, v kateri si podajamo vrednote in je merilo, s katerim jih merimo. Neprijazna in izničujoča beseda je vedno moralni nihelizem, ki od človeka neodvisne norme ne prizna. Iz vsega skrivnostnega dela nečisto in se soprevrže v svoje skrajno nasprotje, da nečistemu je vse nečisto. Neprijazna in obtoževalna beseda se vedno hrani s cinizmom in neihelizmom, vseeno odkod ga jemlje. Lahko ima pred seboj goro knjig, vselej lahko človek niha nad ali pod svojo človeško višino.

Preveč ste v preteklosti že govorili in pisali o meni in vas lepo prosim, da moje prispevke obidete, ker jih ne pišem za vas. Ali ni škoda vašega časa, da se ustavljate ob povprečnostih. Na vašo kaskado dolgega odgovora ne bom odgovorila, še manj pa ga prebrala, preprosto zato, ker ne premorete nisi osnovne omike, da ne bi človeka, ki ga obgovorite, žalili in mu zniževali dostojanstvo. Celo največji slovenski mož dr. Anton Trstenjak je bil deležen vaših pritlehnih kritik, ki znižujejo pomen njegovih del.

Toliko o tem, bralcem se pa opravičujem, saj ni bil moj namen, da bi s kom javno obračunavala. Zgornji komentar MC-ja je bil zame samo demagogija, ki se zaganja.

LP Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 3. julij 2008 @ 16:39 CEST

Alpa, resnično ne razumem tvojega komentarja, saj je po svoji vsebini skop in naergumentiran.

Če govorimo o Nietzscheju kot osebi vemo, da je opravljal svoj poklic kot jezikslovec (filofolog) le deset let, saj je diplomiral, ko je bil tar 24 let, upokojil pa se je zaradi duševne bolezni in drugih zdravstvenih težav že pri 35 letih. Zato je bolj znan po njegovih filozofskih razpravah. Odraščal je s svojo mamo, babico, dvema tetama in sestro , kar je imelo gotovo vpliv na izoblikovanje njegovega neprijaznega odnosa do žensk, ki se jasno kaže v njegovih delih in poznanih izrekih. Imel je veliko psihičnih zdravstvenih težav, tudi z migrenami in vidom. V svoji bolezni je hrepenel po nadčloveku in učil ljudi kako morajo živeti polno, kar je nacistični režim zlorabil. Iz njegovega preseženega človeka je ustvaril nadčloveka čiste arijske rase. Teorija o evoluciji je imela na Nietzscheja močan vpliv. Nietzsche je govoril, da so tradicionalne vrednote izgubile svoj vpliv. Nove vrednote naj bi nadomestile tradicionalne, predstavil je nadčloveka, človeka utelešene moči, ki onstran dobrega in zlega ustvarja svet. Kakšen kaos je nacizem izpeljal iz njegovih idej, je jasno.

Volja po moči in prevladovanju nad drugim je krilatica njegove filozofije, ki naj bi odpravila kaos, v resnici pa ga je ustvarila. Odvisno kako se razumejo sporočila in kako jih v praksi izrabljamo in potvarjamo. Njegov nadčlovek ob mrtvem Bogu pa je kaj klavrna kreatura. Model nadčloveka, ki si ga je izmislil, ne obstaja. Morda bo kdaj nastajal, vendar do tega je še dolga pot. Nietzsche je osamljen revolucionar, njegove ideje so provokativne in kontraverzne. Ali bo človeštvo hodilo naprej z Bogom ali brez Boga, bo pokazal čas. Ta bo pokazal tudi kam pelje tako tlakovana pot, da človek ne potrebuje drugega, razen svoje samozadostnosti. Sam Nietzsche je parafraziral, da je"človek še neugotovljena žival". Da je Nietzsche poleg Camusa, Stirneja, Sartra in nešteto drugih nihelist, je odveč poudarjati. Kaj pomaga vse osmišljevanje človeka, če je na povšini kvantitete, vsa gmota človeškega bistva otrpla in nema, brez življenja.

LP Tatjana

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 3. julij 2008 @ 17:32 CEST

Pozdravljena Tatjana

Kar se je dalo razbrat o tem filozofu, se je po filozofsko sam izpisal do črkice natančno.
Mogoče se je rad družil z kolegi, s katerimi se je izvrstno razumel.
Mogoče je rad izstopal med kolegi.
Mogoče je ugotovil, da ma kolege zelo rad in bi se jim rad oddolžil na kolegovski način.
Mogoče so njegovi kolegi zrcalna slika njega, kakršni so njegovi kolegi takšen je on, in je začel lepo dalje filozofirat.
Mogoče je ugotovil, da se s kolegi najbolj pošali, če se ponorčuje iz kolegic.
Človeku je lapanje ratalo, moški so slavili njegov lapež, ker je hvalil moške, ženska je tak morala bit tiho.

Me zanima, pod narekovaji seveda, al je tud moški um žalil?
Če ni, se lepo vidi kaki strahopetec je bil.
Spravljal se je na šibkejšega človeka.
Ugotovil je, da je človek višji kot žival.
Torej glavni je človek. Pa dalje?
Človeka se lahko razdeli?
Kdo lahko človeka razdeli al podredi?
Človek človeka.
Človek si lahko izmisli kar hoče, človek si je izmislil, da je žena manj vredna.
Manj je vredna ženska, več je vreden moški.
Iz tega se da črpat tud nadaljevanje glede otrok kje kotirajo?

Brezvezna študija, filozofska namreč, če si je moral izmišljat, da je prepričal naivni folk.

Ljubezen do sočloveka ni filozofija ampak življenje v harmoniji kjer ma ljubezen glavno besedo.

Lep pozdrav

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Dysan dne četrtek, 3. julij 2008 @ 20:22 CEST

"Celo največji slovenski mož dr. Anton Trstenjak je bil deležen vaših pritlehnih kritik, ki znižujejo pomen njegovih del."

Po kakšnem merilu je Trstenjak lahko največji slovenski mož? Če je to vaše osebno prepričanje, potem je to v redu in ste se samo malo neprimerno izrazili, če hočete drugim vsiljevati, da je Trstenjak največji slovenski mož, potem to ni v redu.

Zame je največji slovenski mož vsak, ki je sposoben z mizerno plačo preživeti družino, vsak, ki si vzame čas za svojo družino, ki ljubi in spoštuje svojo ženo.

Glede članka in komentarjev o Nietzscheju pa moram povedati, da se bolj nagibam k MC-jevi razlagi, ki je bolj strokovno podkovana. Sicer pa je to tema, ki si vsak lahko razlaga po svoje.

LP Dysan

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 3. julij 2008 @ 20:45 CEST

Pozdravljen Lario

Čiki še niso taki seratori okolja kot nafta in proizvodi iz nafte.

Sem v srcu odločen za čisto okolje zato se mi tud zdi primerno, da na pozitivkah, kot član greenpeaca v srcu, izpišem navdih za tako ljubo odločitev direkcion iz biblije.

Tako govori Bog, GOSPOD, ki je ustvaril nebo in ga razpel, ki je razprostrl zemljo in njeno rast, dal dih ljudem na njej in duha hodečim po njej.
Tako govori GOSPOD, ki te je odkupil in te oblikoval od materinega telesa: Jaz sem, GOSPOD, ki sem vse naredil, ki sem sam razpel nebo, razprostrl zemljo – kdo je bil z menoj?
Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej, jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo in poveljujem vsej njegovi vojski.
Kajti tako govori GOSPOD, ki je ustvaril nebo. On je Bog, ki je upodobil zemljo in jo naredil, on jo je utrdil.

Ni je ustvaril kot zmešnjavo, za bivanje jo je oblikoval.

Jaz sem GOSPOD in drugega ni.
Moja roka je utemeljila zemljo in moja desna je razpela nebo, jaz ju kličem, da stojita skupaj.
Povzdignite svoje oči proti nebu, ozrite se navzdol na zemljo, kajti nebo bo izginilo kakor dim, zemlja bo razpadla kakor obleka in njeni prebivalci bodo preminili kakor mušice.
Moje odrešenje pa ostaja na veke, moja pravičnost ne bo prenehala.

Lep pozdrav

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Minna dne četrtek, 3. julij 2008 @ 21:20 CEST

Zgornjega članka niem razumela, niti ne razumem, kakšno sporočilo naj bi nosilo, res pa je, da bi ga zlahka ocenila za zavajajočega, zato se zahvaljujem g. MC-ju za tako izčrpno in logično razlago.


P.S. Odkod vam vsa ta zaloga podatkov?

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 3. julij 2008 @ 21:32 CEST

Pozdravljen Dysan

Praviš, da je največji slovenski mož vsak, ki je sposoben z mizerno plačo preživeti družino, vsak, ki si vzame čas za svojo družino, ki ljubi in spoštuje svojo ženo.

Se strinjam, če je ljubezen vzajemna.
Tud ženska preživlja moža in otroke.

Prav si zapisal, da je utopistični filozof tema, ki si jo vsak razlaga po svoje.
Nagibaš sem razlagi, ki je podobna tvoji, zato je zate prava.

Vsak po svoje se vidimo.
Mogoče slabo vidim ampak vidim tud dobro.

Lep pozdrav

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. julij 2008 @ 23:14 CEST

Gospa Malec,

se opravičujem - ker nisem pohitel z odgovorom, ki si ga sicer niste želeli. Lahko se zagovorim s tem, da sem počakal na to, da sta s Fredijem popila kavo.

Razumeti morate, da so moji odgovori oziroma pojasnila (tudi ko se nanašajo neposredno na vaše pisanje) še najmanj namenjeni vam, marveč bralcem Pozitivk - nenazadnje je forumska razprava (ki je tudi neke vrste predstava) namenjena vedno predvsem njim. Želim, da se tudi moj tokratni odgovor razume na tak način; vi osebno me namreč ne zanimate (tako kot upam, da tudi jaz vas ne).

Še toliko bolj, ker ste v vašem odgovoru na moje pisanje pokazali, da vas v resnici sploh ne zanimajo navedbe, s katerimi sem poizkušal argumentirano ovreči vaše trditve, ne zanimajo vas viri, dokazi, argumenti, slepi ste za vsak razumski diskurz, ki bi temeljil na proučevanju in odkrivanju dejstev - celo tako zelo ste vzvišeni, da ste moj odgovor apriori označili kot demagogijo, čeprav ste še malo pred tem podcenjujoče priznali, da ga niste in ga ne boste niti prebrali. Kako lahko sodite o stvareh, ki jih niste niti prebrali in jih niti ne želite prebrati? Jaz vaše prispevke, preden jih komentiram, dokaj natančno preberem, tako kot sem tudi tega o Nietzscheju. Reagiral sem in napisal, kar sem napisal, predvsem zato, ker je v vašem prispevku mrgolelo napak, potvarjanj ter popolnoma napačnih interpretacij in stereotipizacij, za katera menim, da si jih filozof, kakršen je Nietzsche, preprosto ne zasluži. Predvsem se nisem mogel znebiti vtisa, da Nietzscheja, ne samo zelo napačno razumete, marveč, da ga tudi sploh ne berete. Še tistih nekaj citatov niste znali ali se vam jih ni ljubilo pravilno prepisati. (Veliko o vašem razumevanju tvarine kaže dejstvo, da ne znate niti pravilno črkovati besede »nihilizem«, ki se v vaših prispevkih konstanto pojavlja kot »nihelizem«.)

Pravite, da ste želeli pokazati na nevarnost neke ideje. Strinjam se z vami, da so ideje lahko zelo nevarne. Govorite o ideji o arijskem nadčloveku. Na žalost ste začeli šele v 19. stoletju. Za predstavitev ideje o arijskem nadčloveku, ki je samo ena izmed rasističnih izpeljav ideje o izvoljenem (od Boga izbranem) ljudstvu, bi morali seči najmanj nekaj tisoč let nazaj v človeško zgodovino. Predvsem pa, tudi če bi hoteli začeti z Nietzschejem, ne vidim nobene potrebe po tem, da si pri dokazovanju pomagate z lažmi in potvarjanji osnovnih in preverljivih podatkov.

Ko govorimo o problemu ideje, o nevarnosti ideje, ne moremo mimo tega, da je tudi Bog samo ena izmed idej. Tudi Bog je samo ideja - ideja, ki je lahko zelo, zelo nevarna. Bog je v resnici ena najstarejših človeških idej in kot taka zagotovo nosi največjo odgovornost in breme za večino zgodovinskih grozodejstev in zločinov. Seveda se popolnoma zavedam, da je ideja lahko tudi misel, da boga ni, in da je tudi taka "ideja" v določenih okoliščinah nevarna.

Kot pri vašem razumevanju Nietzscheja, sem dobil podoben občutek tudi v zvezi z doktorjem Trstenjakom, za katerega sicer trdite, da se vaše knjižne police šibijo pod težo njegovih knjig. Tudi zanj dvomim, da ste ga kdaj resno prebirali.

Kar zadeva moje pisanje o gospodu Trstenjaka, pa menim, da ga sploh nisem toliko kritiziral, kot sem ga kvečjemu citiral. V resnici sem samo razgalil, kakšno je bilo njegovo mnenje o homoseksualcih, ki jih je povsem jasno označil kot seksualne psihopate. V kategorijo seksualnih psihopatov je uvrščal tudi vse tiste, ki se samozadovoljujejo, oziroma se samozadovoljujemo. Onaniste in homoseksualce doktor Trstenjak obravnava v posebnih kategorijah, ki jih niso deležni niti mazohisti in sadisti. Na željo bralcev ali pa iz čistega samozadovoljstva lahko ob kaki priložnosti predočim tudi to, kaj gospod Trstenjak meni o samozadovoljevanju, ki se mu »učeno« reče onanija, masturbacija, ipsacija – Trstenjak uporablja celo pojem samoskrunstvo.

In če slučajno niste opazili, v mojem odgovoru, čisto na koncu, ko govorim o ženskah, ponovno citiram prav doktorja Trstenjaka, tako da si lahko bralci ustvarijo sliko tudi o tem, kakšno je bilo njegovo mnenje o »dobrih« in o »slabih« ženskah.

V knjigi Pastoralna psihologija doktor Trstenjak obravnava psihologijo moškega in ženske v poglavju z naslovom "Duhovnikovi diferencialno psihološki odnosi do sveta", kjer že takoj na začetku kot referenco navaja Otta Weiningerja, na katerega se potem po pomoč (pri razlagi ženske psihe) obrača še večkrat. Predlagam vam, da si v knjižnici poiščete Weiningerjevo delo »Spol in značaj«, v katerem Weininger govori predvsem o ženskah. Nekateri delo mladega genija, ki je pri 23-ih letih naredil samomor (ne sliši se prav nič genialno), razumejo kot obupam krik antifeminizma, nekateri ga razumejo tudi malo drugače – dejstvo pa je, da je delo mladega avstrijskega filozofa, v katerem je precej "barbarsko" obračunal z ženskim značajem, močno vplivalo tudi na doktorja Trstenjaka.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Otto_Weininger

http://en.wikipedia.org/wiki/Otto_Weininger

(Mimogrede – tudi Weiningerjevo filozofijo so zelo radi napačno razlagali, nacisti pa so njene izolirane dele izkoriščali za svojo propagando, čeprav je Weininger sam povsem jasno nasprotoval rasizmu!)

Dr. Trstenjak sicer jasno pove, da Weininger ženo (ne žensko) krivično ocenjuje, povsem pa pritrjuje Weiningerju, ko ta poudarja, da je vsa splošna psihologija pravzaprav moška psihologija in da takrat, ko govorimo o diferencialni psihologiji, mislimo predvsem na posebnosti ženske narave.

Moška in ženska narava, moška jasno (v povprečju) dominira v moških in ženska v ženskah, sta nekakšen leitmotiv vseh Trstenjakovih diskurzov o moških in ženskah. Vsaj po Trstenjakovem trdnem prepričanju (in tudi po mnenju večine modernih psihologov in psihoanalitikov na čelu s Freudom) obstajajo bistvene razlike v moški in ženski psihi, v moški in ženski naravi, empirične raziskave tudi povsem jasno kažejo, da ženski možgani delujejo drugače od moških. To seveda nima nikakršne zveze z diskriminacijo in enakopravnostjo, gre preprosto zato, da se moški in ženske razlikuje ne samo biološko (po primarnih in sekundarnih) spolnih znakih, marveč tudi v »možganih«, torej tudi psihološko in v inteligenci. V tem kontekstu se bodo tudi Nietzschejevi citati morali zdeti bolj razumljivi, saj se v resnici nikoli ne oddaljijo od razumevanja, da vendarle obstaja bistvena razlika med moško in žensko psiho.

Gospa Malec, vaša osrednja trditev o moških in ženskah pa pravi takole - citiram:

»Moški in ženska sta biološko dva osebka iste vrste, ki se ločita le po zgradbi spolnih žlez oziroma spolnih organih za oploditev. (…) Pri človeški vrsti imamo srečo, da se ločimo moški in ženske po spolnih žlezah za oploditev in da nismo hemafroditi oziroma nižje razvita bitja. To je tudi vsa razlika med moškim in žensko.«

Takšna trditev nas prav mora pripeljati na misel, da v resnici nikoli niste prebrali ničesar, kar je napisal doktor Trstenjak, ali pa ga niti najmanj ne razumete. Prej bi sklepal, da tako razmišlja nekdo, ki sodi v krog najbolj vulgarnih feministk, ki se ne morejo sprijazniti, da so Ženske in popolnoma zanikajo svojo žensko animo.

Moj citat Trstenjakovega razmišljanja o ženskah, ki da so bodisi vlačuge, bodisi dobre in čiste matere, seveda predstavlja neko drugo – tudi skrajno pozicijo, ki je seveda izraz teološkega uma, obremenjenega s katoliškimi celibatističnimi dogmami, temelječimi na Pavlovih besedah, ki pravijo, da je »mož glava ženi« in »da naj bodo žene svojim možem podložne«.

Tako se pripeljemo do naravnost paradoksalne situacije, ko se ženska, ki nastopa s pozicije najbolj surovega feminizma, sklicuje na moškega teologa, ki zagovarja diametralno nasprotna stališča in takega človeka celo povzdiguje kot največjega Slovenca. (Hm, morda obstaja tudi kaj takega, kot največja Slovenka) To nas bi hitro utegnilo napeljati na misel, da si takšen naziv zasluži vsaj še psiholog doktor Rugelj, ki žensko obravnava na podoben način, kot jo obravnava psiholog doktor Trstenjak – seveda z eno veliko razliko – Rugelj je žensko v resnici izkusil »do zadnjih vlaken«, celibatist Trstenjak pa verjetno ne ali vsaj ne v tolikšnem obsegu in pri tolikšnem številu »pacientk«.

Torej, za konec – še en citat doktorja Trstenjaka:

»V tej celosti in nerazklanosti ženskega bitja je iskati tudi razlog za čudoviti harmonijo, ki preveva vsako dobro žensko, ki je v svojem jedru mati. V očetu je dano človeštvu nemirno srce iskanja in hrepenenja v daljave, v tujino. Mož je nemirni iskalec resnice, lepote in ljubezni; vedno naprej ga žene sla po življenju, po novih odkritjih, po napredku. Saj ta nemir nič drugega ni, kakor izraz v začetku omenjene moške dejavnosti in stvariteljske sile. V materi pa nam je podarjena harmonija, čudovita in blagodejna, ob kateri najde mir in uteho tudi nemirno moško srce, bodisi da se vrača in sklanja k njej kot otrok in kot mož. Zato pa moški najde svojo srečo v ženi-materi, žena-mati pa v otrocih.«

Lepe misli, do neke mere (ampak samo do neke mere) tudi resnične.

Lahko pa, če zavzamemo nekoliko bolj feministično pozicijo, zadevo razumemo tudi drugače in jo, ne brez ščepca ironije, prevedemo tudi takole: Moški je stvaritelj, nemirni iskalec resnice, lepote in ljubezni, ki išče napredek in odkriva svoje stvariteljske moči, žena-mati pa doma lika, pere, čisti, kuha, skrbi za otroke in vsake toliko časa še malo potolaži nemirno moško srce, potem ko se utrujen in naveličan moški vrne s šihta ali iz gostilne.

Tako enostavno je to. Ali pa tudi ne.

Kakorkoli že, resnici na ljubo in Trstenjaku v zagovor, je treba priznati, da v Trstenjakovih mislih vendarle prevladuje ideja o moški in ženski naravi, ne toliko ideja o moškem in ženski v kakem strogem seksualnem (strogo fiziološkem) smislu. V vseh nas je, ne glede na spol, nekaj moške in nekaj ženske narave. V psihološkem smislu smo vsi neke vrste hermafroditi.


Lep (demagoški) pozdrav

Marko

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. julij 2008 @ 23:19 CEST

>>P.S. Odkod vam vsa ta zaloga podatkov?

Domača knjižnica, Knjižnica Ivana Cankarja, Google & Sveto pismo ;)

p.s.:

Tu pa tam si kaj izmislim tudi sam ;)

[ Odgovori na to | # ]

Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. julij 2008 @ 02:11 CEST

Gospod Marko, močno dvomim, da so vam vile rojenice stale ob strani in bile z vami darežljive, ko so vas tako osmukale za mero občutka pri ločevanju zrna od plev. Če bi bil geometer, bi si zagotovo zakoličil ves prostor na Pozitivkah zase. Fredi je vesel, da vas vedno znova zvabi v igro. Vaša radoživost sproža smeh, saj sipate pesek v čevlje tudi tam, kjer ga voda sproti odnaša. To je Sizifovo delo, kar za 'znanstvenika' vašega kova ni spodbudno. Vaša igrarija s copy paste vas ne kaže najbolj racionalnega misleca. Enostavno vam ne verjamem, da hodite toliko v knjižnico Ivana Cankarja, kot se hvalite, kajti če bi vam res bil čas dragocen, bi pisali znanstvene razprave na inštitutu, faksu, vladi ali na kakšnem pomembnem mestu in ne bi zganjali burk s posmehljivim pisanjem in pamfletiranjem drugih tu na Pozitivkah in se važili o obvladanju akademskih tem, ki vam niso jasne, saj je v vašem navajanju toliko belih lis in neznanja, da je ojej. Samo pomembni se delate. Vaše pisanje nima nobenega racionalnega smotra. Glede vedenja o dr. Antonu Trstenjaku kot njegova dobra poznavalka vas vidim skoraj bolj zaobljenega, kot me vidite vi na področju Nietzschejanstva. Hitlerja težko imenujemo za ideologa nacizma, saj je ideje za nacizem in večvrednost nemške rase črpal v delih Nihetzscheja, v njegovi ideji o nadčloveku. To je približno tako, kot da bi me obsodili, da sem izjavila, da je Einstein bombardiral Hirošimo. Vaše pisanje o Nietzscheju je zame bob ob steno in takega nakladanja niti približno ne mislim sprejeti kot resno debato o tem, kar je v mojem prispevku