Piše: Petar Vasiljević v novih Misterijih www.misteriji.si

Starokitajska knjiga, ki je odličen pripomoček za napovedovanje in meditacijo
Po vsem svetu ljudje mečejo kovance, da bi dobili odgovore na svoja vprašanja; nekateri želijo od Ji džinga, starodavne kitajske knjige modrosti, poseben nasvet za ravnanje v trenutni situaciji, drugi vsako jutro vržejo kovance za en heksagram, katerega modrost je njihovo vodilo za ta dan, spet tretji uporabljajo Ji džing ali »Knjigo premen« le ob pomembnih življenjskih prelomnicah.

Vsi pa prisegajo, da je Ji džing živ orakelj, od katerega lahko, če smo iskreni, zmeraj dobimo brezhiben nasvet. V slovenščini je pri založbi ARA izšla odlična nova izdaja te knjige, namenjena predvsem praktični uporabi.

Današnji čas je čas tesnobe. Kot izhod iz te tesnobe, ki je posledica človekove globoke razdvojenosti, se ponujata dve glavni poti: pot do celostnosti na nižji, nezavedni ravni (uživanje mamil) in pot do celostnosti na višji ravni, to pa je pot meditacije in duhovnega razvoja z velikim številom starih in novih načinov in metod. Eden najstarejših načinov za premagovanje naše globoke razdvojenosti je tudi Ji džing ali Knjiga premen, sad večstoletnih prizadevanj neštevilnih generacij modrih ljudi Kitajske.

Stari Kitajci so ob soočanju z nepredvidljivo, kaotično in nevarno naravo poskušali odkriti sredstvo, ki bi v ta grozeči kaos lahko vneslo določen red. Opazovali so naravne pojave ter ugotavljali pravilnosti v naravnih spremembah in obnašanju ljudi. Iz tega se je razvil poseben poklic napovedovalcev, ki je igral pomembno vlogo tudi pri odločanju cesarjev in kraljev.

Ugotovljene pravilnosti so skozi generacije postopoma začeli zapisovati in tako je nastala nekakšna antologije poezije, ljudskih pregovorov in opažanj, ki se je razvila v svojevrsten priročnik za vedeževalce. Pozneje je ta kratek spis »prevzela« filozofska šola, katere utemeljitelj je bil Konfucij. Stoletja so njegovi učenci pisali komentarje Knjige premen, na te komentarje so drugi pisali spet nadaljnje komentarje in ti so se sčasoma izoblikovali v deset kril ali Dodatkov, to pa je Knjiga premen kakršno poznamo danes. Za kitajski narod je bila in ostala, kar je Biblija za nas v krščanskem svetu.

Prve vesti o Ji džingu so na Zahod prinesli jezuiti v 19. stoletju, prvi točen prevod celotnega Ji džinga v angleščino pa je izdelal James Legge na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pravi prodor Knjige premen na Zahod se je zgodil leta 1924, ko je protestantski pastor Richard Wilhelm objavil svoj nemški prevod s predgovorom Carla Gustava Junga. V novejšem času je na tem področju prišlo do resnejših lingvističnih raziskav, ki so pripeljala tudi do novih spoznanj. Rezultat vsega tega so novi in točnejši prevodi.

Slovenska izdaja Knjige premen je napisana tako, da je branje kar najbolj preprosto in razumljivo ter da v bralcu vzpodbudi intuitivni proces, ne da bi se moral prebijati skozi debele sloje komentarjev konfucijanske šole. Vsak prevod je namreč svojevrsten komentar – če upoštevamo naravo kitajskega jezika in še zlasti originalnega besedila Ji džinga, ki je pisan v ideogramih in ne pozna slovničnih povezav, katere določajo pomen besed v stavkih zahodnih jezikov. Ko pa imamo komentar na komentar, to onemogoči tok intuicije in iskanje osebnega pomena glede na bralčevo lastno posebno situacijo.

Knjiga premen bralca spodbuja, da deluje kot »ozaveščen človek« – ideal osebe, ki si prizadeva po Ji džingovih nasvetih urediti življenje v skladu z Daom in ne z nakanami svojega ega. Vsak od nas lahko postopoma postane ozaveščeni človek, če se odloči ravnati tako kot mu prek Ji džinga svetuje njegov Pravi Jaz. Sčasoma se lahko s pomočjo Ji džingovih nasvetov in meditacije poisti s Pravim Jazom in takrat Knjige premen ne bo več potreboval.

Ji džing nas vodi skozi vse nevarnosti tega sveta, ki je v resnici le svet čutnih zaznav, svet kakršnega vidijo naše telesne oči in ki ne kaže prave stvarnosti, saj človekovo videnje pači njegov ego. To je svet premen, sprememb, preobrazb. Toda ta svet, kateremu smo mi sami pripisali stvarnost in je zato za nas stvaren, temelji na nespremenljivi Stvarnosti ali Dau. Dao je podlaga in temelj premen, tisto kar je stanovitno in zares stvarno, medtem ko so premene nestvarne, zgolj zunanjost, ki zrcali protislovno in spremenljivo stanje našega uma.

NASTANEK HEKSAGRAMOV
Človek je v naravi videl dve nasprotujoči si sili: svetlobo in temo. Kitajski modreci so ju označili z neprekinjeno in prekinjeno črto, pri čemer je cela črta označevala svetlobo ali jang, prekinjena pa temo ali jin. S kombiniranjem teh dveh črt so dobili štiri duograme. S še eno dodano črto se je možnost kombiniranja povečala na osem različic in tako so prišli do osmih trigramov, ki so osnova Knjige premen, saj s povezovanjem po dveh trigramov dobimo 64 heksagramov – črtovnih simbolov iz šestih črt. Ta sistem urejenosti pa zajema vse osnovne premene v našem svetu.

Pri vedeževanju oziroma napovedovanju dobljeni heksagram je simbol, ki prikazuje našo trenutno situacijo. Njegovo osnovno besedilo nam daje splošen vpogled v to situacijo, besedila ob njegovih šestih črtah pa orisujejo posamezne faze razvoja situacije. Heksagram proučujemo od najnižje do najvišje črte.

RAZBIRANJE IN MEDITACIJA
Praktično delo s Knjigo premen lahko razdelimo na dva dela: napovedovanje in meditacijo. Knjiga premen je učbenik za razvijanje intuicije in jasnovidnosti, je pa tudi knjiga mogočne poezije, ki nam več pove med vrsticami kot z njenimi besedami. Zato je Ji džing tudi knjiga za meditacijo. A vendarle ga največ ljudi uporablja kot metodo za napovedovanje. To je tudi bil njegov prvotni namen, dokler se ni sčasoma razvil tudi v knjigo modrosti.

Pogoj za dobivanje pravega odgovora od Knjige premen je John Blofeld takole opisal: »Tišina. Praznina. Senzibilnost. Odsotnost hrepenenja po tistem kar bo prišlo. Prostovoljno sprejemanje tistega kar pride.«Če nismo v pravem stanju zavesti, lahko dobimo odgovor, ki nam včasih bolj škodi kot koristi. Vsakodnevna meditacija lahko pri tem veliko pripomore.

Sam postopek napovedovanja ima dve različici: s kovanci in s paličicami (stari Kitajci so uporabljali rmanova stebelca). Postopek s kovanci, ki je preprostejši in bolj praktičen, je podrobno opisan v knjigi Ji džing – vodič ob življenjskih prelomnicah.

Ko zastavimo vprašanje in se skoncentriramo, z večkratnim metanjem treh kovancev dobimo dva heksagrama. Prvi orisuje našo trenutno situacijo in njegovo besedilo povežimo z zastavljenim vprašanjem. Pustimo intuiciji, da se razigra in ustvari svoj lasten odgovor, katerega besede Knjige premen samo spodbudijo. Nato pogledamo še drugi heksagram, ki nam pove, v kateri smeri se bo gibala naša situacija. Tako dobimo osnovno orientacijo glede razvoja notranjih ali zunanjih dogajanj ter priporočila, kako naj se v dani situaciji postavimo. Na koncu – odločamo sami. To je velika prednost Knjige premen: v situacijah, ko je zelo težko ali skoraj nemogoče oceniti, kam gredo stvari, nam Ji džing daje navodila in podatke, na podlagi katerih se lahko pravilno odločimo.
Ji džing je most do našega nezavednega, do naše sreče ali nesreče v življenju, do naše usode, ki ni zapisana v zvezdah, temveč v našem nezavednem. Ko z ozaveščanjem to nezavedno spreminjamo, spreminjamo tudi svojo usodo. V tej ključni nalogi je Knjiga premen naš neprecenljiv pripomoček, saj se prek nje lahko izrazi nepoznana plat naše osebnosti, ki ji damo mikrofon ali telefon, da pove kaj misli. Heksagrami so sporočila, ki jih naše nezavedno pošilja prek mehanizma – Ji džinga …