NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Knežji kamen   
    sreda, 9. november 2011 @ 01:56 CET
    Uporabnik: OstiJarej

    Krnski grad ob desnem bregu Gline,
    knežji kamen, kamen naše slave,
    kamen karantanske domovine
    bil je daleč severno od Drave.
    Tam imeli svoje smo postave
    in koseze, župe in župana,
    kneza - sina lastne očetnjave,
    knežji kamen, kamen Korotána.*

    Obri, vzhodna roka zgodovine
    so objestno sekali zastave
    dedov karantanske domovine;
    Obri pač hoteli so veljave.
    Borutove nove povezave**
    sina naredile so kristjana,
    dale sinu kot dejanje sprave
    knežji kamen, kamen Korotána.

    Dolgo so v jeziku kneževine
    vojvode brez viteške oprave
    sedle na kamnite ostaline
    naše stare Karantanske slave
    ustoličile si nemške glave.
    Glavno mesto je sedaj Ljubljana;
    od velike je ostal države
    knežji kamen, kamen Korotána.

    Naj sedaj določbe iz ustave,
    ki povsem Evropi je predana,
    skrunijo nam meje – žal neprave
    ***Knežji kamen, kamen Korotána!?


    *Še v devetnajstem stoletju so rekli Koroški tudi Kórotan. Nekdanja Karantanija pa se je imenovala Korotán.

    ¸**Knez Borut, ki je bil še pogan, se je v boju proti napadalnim Obrom, plemenom vzhodnih Slovanov, Turkov.. povezal z Bavarci. Ti so Karantancem vzeli veliko talcev, med njimi tudi Borutovega sina Gorazda in nečaka Hotimirja in ju spreobrnili v kristjana. Franki (povezani z Bavarci) so kasneje ukazali, da ustoličijo Gorazda za kneza, vendar je že po treh letih umrl in po frankovski volji je postal knez pokristjanjeni bratranec Hotimir (leta 751)- Prešeren v Krstu pri Savici piše o Kajtimaru in sinu Valhunu, ki sta morala biti podložna cerkveni nadoblasti.

    ***skrunjenje knežjega kamna se mi zdi že dejstvo, da smo ga upodobili - zaradi Heiderjevega pritiska, na novčiču za dva centa. Zaslužil bi mesto na največ vrednem denarju. Mnogo huje pa se mi zdi, da je sedaj nek zelo znan zgodovinopisec (oz. zgodovinoustvarjalec napisal), da smo prišli kot horde izza Karpatov – med šestom in devetim stoletjem. Kako je mogoče, da smo bili horde, na drugi strani pa smo imeli demokratično državo Korotán s svojimi kosezi (v tuji literaturi so kosezi uvrščeni med plemstvo), knezi, prapori (zastavami), vojaki in pravom, ki je bil v nekaterih posameznosti osnova za ustavo v ZDA

    Karantanija se v starih pisnih virih omenja že leta 595. Prvi znani knez je bil Valuk, omejen v tridesetih letih sedmega stoletja. Zadnji poganski knez je bil Borut. Kneze in vojvode so ustoličevali v slovenskem jeziku, oblečene v kmečko nošo. Zadnji med njimi je bil ustoličen Habzburžan vojvoda Ernest Železni (leta 1414).

    – Ker so ustoličevali v srednjem veku, sem pesem napisala v obliki srednjeveške balade (t.im. mala balada).
    Alenka Dobeic

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja OstiJarej
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Knežji kamen | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,52 seconds