Kakšna je razlika med vrtičkarji in kmeti?
Prva razlika je v golem pomenu besede kmet in besede vrtičkar. Medtem ko ima besedica kmet slabšalni prizvok, se vrtičkar sliši precej mondeno. Vrtnarjenje je konjiček, medtem ko pod kmetovanjem razumemo trdo fizično delo.

Vrtičkarji se za vrtnarjenje odločijo samovoljno. Vrtnarijo zgolj iz užitkarskih razlogov. Dodatna pozitivna posledica je seveda pridelek. Vrtičkarju nobeden, razen letnega časa in vremena ne govori, kaj mora narediti, kaj posejati in koliko.

Kot je povedal psiholog John Neulinger: »Vsi poznamo razliko, ko smo nekaj primorani storiti, in ko nekaj želimo storiti.« Družba vrtičkarje spoštuje (vsaj v nekaterih državah!). Medtem ko življenja velikih kmetov bežijo neprepoznavno mimo nas. Biti kmet v naši družbi ni spoštovanja vreden poklic. Včasih so starši pošiljali otroke v šole, jih izobraževali, samo da niso končali kot kmetje.

Pri vrtičkarjih se kaže popolnoma drugačna slika. Vrtičkarji so ponosni na svoj vrtiček. Negujejo ga z ljubeznijo in veseljem. Zaznavajo okolje in so del narave. V traktorju kmet le stežka spremlja in opazuje naravo, kaj šele, da bi jo slišal. 
Kmetje sprejemajo ukaze, sejejo, kar morajo posejati in velik del pridelka konča v želodcih živali, ki jih redijo, da dobimo meso kot končni izdelek.

Namesto, da imamo veliko nezadovoljnih kmetov, bi lahko imeli mnogo več zadovoljnih vrtičkarjev. Vrtičkarji bi z ljubeznijo gojilo hrano za nevrtičkarje. Krog bi bil sklenjen, volk sit in koza cela. Seveda je najprej potrebno spremeniti ekonomsko politiko, ki že dolgo drvi stran od vrtičkarjev k »dobičkonosnim« sužnjem njiv, življenjski slog in mišljenje.

Povzeto in prirejeno po knjigi Michaela Perelmana »Transcending the Economy: On the Potential of Passionate Labor and the Wastes of the Market«

Valerija Hozjan
www.energybulletin.net/