Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

ODSTRANITE GA V PRVIH 12. URAH
V uredništvo je v zadnjem mesecu poklicalo veliko zaskrbljenih bralcev z vprašanjem, ali je letos zaradi mile zime več klopov, s tem pa tudi več možnosti za okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo. Na vašo pobudo smo se pogovorili s predstojnikom Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra Ljubljana, prof. dr. Francem Strletom, dr. med.

Sogovornik je najprej pojasnil, da mila zima res poveča možnost preživetja členonožcev, kot je klop. Toda to še ne pomeni, da vpliva tudi na bolezni, ki jih prenašajo, saj je njihovo pojavljanje odvisno tudi od drugih dejavnikov, ne samo od temperature. Če je dolgo razmeroma toplo, pomeni, da so klopi dlje dejavni; zaradi letošnjega milega vremena so bili klopi na nekaterih območjih Slovenije na prisojnih legah dejavni tudi pozimi.

Na kliniki za infekcijske bolezni so tako že zgodaj spomladi zdravili bolnike z lymsko boreliozo in klopnim meningitisom, boleznima, ki jih klopi najpogosteje prenašajo. Ali bo bolezni zaradi mile zime več, bodo vedeli šele konec leta, je dodal sogovornik.

Domujejo povsod, razen v gorah
Klope je najti povsod po Sloveniji; na območjih, ki presegajo 1000 metrov nadmorske višine, se zadržujejo le redko, na nadmorskih višinah, ki presegajo 1500 metrov, pa jih ni. Z lymsko boreliozo so okuženi klopi po vsej Sloveniji, s klopnim meningoencefalitisom pa skorajda po vsej Sloveniji, zlasti v osrednjem delu. Območja, kjer ni klopov, so redka, vendar so tudi ta čedalje bolj okužena. Klopi imajo radi razmeroma toplo in vlažno okolje. Zelo vroče in suho vreme jim ne prija, tudi kadar je mraz, niso dejavni.

Zaščitite se!
Seveda je nesmiselno, da zaradi klopov ne bi hodili ven. Če se odpravljate v naravo, predvsem v gozd, se je treba zaščititi. Boljše je, da hodite po poti in ne po gošči ali visoki travi. Za v gozd se je najprimernejše obleči v majico z dolgimi rokavi in dolge hlače. Ne bo odveč, če hlačnice zataknete v obuvala, uporabno je tudi, če nosite svetla oblačila, saj boste tako klope lažje opazili.

Na trgu je velika izbira repelentov proti klopom, vendar vas ti ne bodo povsem zaščitili, poleg tega ne smete pozabiti, da je njihovo delovanje časovno omejeno. Zelo pomembno je, da se po vrnitvi iz gozda temeljito pregledate. Če je klop že pritrjen, ga čimprej odstranite, kajti tako se zelo zmanjša možnost, da bi zboleli za lymsko boreliozo.

Izvlecite ga s pinceto
Klopa primite s pinceto (čim bližje koži) in ga previdno izvlecite. Če boste to naredili sunkovito, obstaja večja verjetnost, da ga ne boste odstranili v celoti in bo rilček ostal v koži. S stališča bolezni, ki jih prenašajo klopi, to ni nevarno, pove dr. Strle. Vseeno gre za tujek, ki ga je treba odstraniti, vendar vam samo zaradi tega še ni treba k zdravniku. Nekateri kanejo na klopa malce vode, sline ali olja, da bi popustil. To učinkuje samo, če je klop v koži kratek čas in se še ni zarinil globoko. Klopov rilček namreč deluje kot smrečica.

V kožo gre zlahka, ko pa ga hočemo izvleči, se izrastki razširijo in klop se le še trdneje zasidra v kožo. Nekateri uporabljajo še druge, uradno nepotrjene pristope, kot je vrtenje klopa v smeri urnega kazalca/v nasprotni smeri. Sogovornik pove, da je vseeno, v katero smer ga vrtite; če je klop prisesan kratek čas, bo z vrtenjem morda lažje šel ven. Če je klop že globlje, tudi to ne bo zaleglo. Odsvetuje pa rabo vžigalnika; nekateri ljudje namreč v bližini klopa prižgejo vžigalnik, ker menijo, da ga bodo tako scvrli.

Lymska borelioza je najpogostejša
Če imate samo klopa, to še ni zadosten razlog za obisk zdravnika. K zdravniku pa se nemudoma odpravite, če po piku klopa (tudi če ne veste za pik), opazite simptome, ki pričajo, da ste morda zboleli za katero od bolezni, ki jih prenašajo. Število bolnikov z lymsko boreliozo narašča iz leta v leto, bolnikov s klopnim meningoencefalitisom pa je bilo največ leta 1994 (500). V zadnjih letih je teh primerov od 200 do 300 na leto.
Značilen potek lymske borelioze: od nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa ni opaziti sprememb, nato nastane sprva majhna rdečina na mestu vboda, ki se počasi širi navzven in po nekaj dneh začne bledeti. Tako se oblikuje obroček, ki se širi navzven. To traja nekaj tednov ali mesecev. Če se ne zdravimo, se izpuščaj lahko zelo razširi, vendar potem zlagoma izgine sam od sebe. Pri polovici okuženih Evropejcev lahko pozneje pride do prizadetosti živčevja ali sklepov.

V času kožnih sprememb nekateri ljudje nimajo težav, druge mesto vboda malce srbi, boli ali peče, tretji pravijo, da se slabo počutijo, da so utrujeni in imajo bolečine v mišicah/sklepih. Prizadetost živčevja, srca ali sklepov se običajno pojavi po nekaj tednih ali mesecih po začetnih kožnih spremembah. Te težave so lahko zelo hude. Tisti, pri katerih je prizadeto živčevje, imajo glavobole, bolečine zaradi vnetja živcev, pogosto nekaj tednov slabo spijo, vendar ti znaki počasi izginejo. Lahko pa so prizadeti sklepi, predvsem veliki sklepi, kot je koleno. Sklep boli in pozneje zelo zateče, kar lahko traja nekaj dni ali tednov, nato pa izgine, vendar se lahko spet pojavi pozneje.
Ker lymsko boreliozo povzročijo bakterije, zdravljenje poteka z antibiotiki.

Na mestu vboda ni vidnih sprememb
Klopni meningoencefalitis povzroča virus klopnega meningoencefalitisa. Bolniki se običajno spomnijo vboda klopa, vendar na koži ni vidnih sprememb, pripoveduje dr. Strle. Po tednu ali dveh se pojavijo slabo počutje, glavobol, povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah. To traja nekaj dni, nato temperatura pade, stanje se izboljša, vendar pozneje znova nastopi poslabšanje. Bolniki imajo glavobol, povišano telesno temperaturo, bruhajo, nekaterim se tresejo roke ali jezik in imajo motnje zavesti. Povišana telesna temperatura pri odraslih navadno traja od tedna do dveh, slabo počutje in glavoboli pa so dolgotrajnejši.

Približno tretjina bolnikov ima zaradi klopnega meningoencefalitisa glavobole, slabo se počutijo in se ne morejo zbrati. Pet odstotkov jih ima ohromitve, prizadete so dihalne mišice, zaradi česar ne morejo dihati sami, zato jim pri tem pomagajo z aparatom. Proti tej bolezni ni vzročnega zdravljenja. Zdravniki lahko pomagajo bolnikom samo z zdravili, ki zdravijo simptome.
Klopi prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmozo, ki jo povzročijo bakterije anaplazme. To je vročinska bolezen, ki je še redkejša od klopnega meningoencefalitisa. Pokaže se od pet do deset dni po vbodu klopa, in sicer s povišano telesno temperaturo, glavobolom in utrujenostjo. Bolezen lahko mine sama od sebe, učinkovito pa pomagajo tudi antibiotiki.

Zaradi vboda klopa ne zbolimo vedno
Ali boste zaradi vboda okuženega klopa tudi zboleli, je odvisno od več dejavnikov, poudari dr. Strle. Eden od pomembnih dejavnikov je, koliko časa je klop prisesan v kožo. V Evropi se samo od 20 do 50 odstotkov okužb s klopi, okuženimi z lymsko boreliozo, pokaže s simptomi, ostale pa minejo brez njih. Telo sicer tvori protitelesa, vendar človek ne zboli. Pri klopnem meningoencefalitisu se pri približno 80 odstotkov okuženih ljudi ne razvijejo simptomi. Klopi dobijo bakterije in viruse od živali, predvsem glodavcev, vendar ti ne zbolijo. Če se klop hrani na okuženi živali, se okuži tudi sam. Ko klop dobi gostitelja, se običajno na njem nahrani do konca. To traja nekaj dni, nato odpade, se zarije v listje in se, če ima srečo, naslednjo sezono prelevi v višjo razvojno obliko.

Njihov razvoj poteka od odraslega klopa ženskega spola, jajčeca in larve do nimfe, nato pa zraste odrasel klop. Vse te razvojne oblike − z izjemo jajčec − se hranijo pri živalih. Če se klop nahrani do konca, bo v višje razviti obliki prenesel bakterije/viruse na svojega gostitelja. Pri klopu so bakterije/virusi v črevesju, vendar lahko klop okuži gostitelja šele tedaj, ko pridejo iz črevesja do slinavke. Do tega ne pride takoj. Ljudje, ki okuženega klopa odstranijo v 12 urah po vbodu, praviloma ne zbolijo, če pa ga odstranijo v prvih 24 urah, zbolijo le redko. Če se klop prisesa na nogo miši in ga miš spraska, bo okužen že v celoti, iskal bo naslednjega gostitelja in tak klop je nevarnejši. Virusi so običajno tudi v slinavkah, zato je prenos hitrejši in ni varnostnega intervala, sklene sogovornik.
Nives Pustavrh

Lani so v Sloveniji na novo odkrili 4400 primerov lymske borelioze in 332 primerov klopnega meningoencefalitisa.

Nekateri kanejo na klopa malce vode, sline ali olja, da bi popustil. To učinkuje samo, če je klop v koži kratek čas in se še ni zarinil globoko.

Če okuženega klopa odstranite v 12 urah po vbodu, praviloma ne zbolite.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Klopni meningoencefalitis je možno preprečiti s (samoplačniškim) cepljenjem, ki je sestavljeno iz osnovnega cepljenja v treh odmerkih (prvemu odmerku naslednji mesec sledi drugi, zadnji pa čez leto dni). Že dva tedna po drugem odmerku več kot 90 odstotkov cepljenih tvori zaščitna protitelesa, po tretjem odmerku pa več kot 95 odstotkov cepljenih. Pozneje se je treba cepiti s poživitvenimi odmerki: s prvim tri leta po opravljenem cepljenju, nato do 60. leta starosti na vsakih pet let, po 60. letu pa na tri leta. Cepijo se lahko tudi otroci. Cepljenja opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. Priporočljivo je cepljenje v zimskem času, saj je tedaj le malo verjetno, da bi bili klopi dejavni. Po dveh odmerkih pa človek dovolj zaščiten pričaka obdobje, ko so klopi že dejavni.

Klopi lahko okužijo tudi živali
Klopov je več vrst, vendar je v Sloveniji najbolj razširjena ena sama vrsta. Ko se klop napije, je težko določiti njegovo vrsto. Klopi se hranijo na ljudeh in živalih; tisti na živalih so navadno precej časa prisesani in zelo napiti, zato nekateri zmotno menijo, da se takšen klop prisesa le na živali, ne pa tudi na ljudi. Toda v resnici gre večinoma za isto vrsto klopa. Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi živali, predvsem govedo, ovce in koze, okuženo je lahko tudi njihovo mleko. Če boste zaužili neprekuhano okuženo mleko, se lahko okužite z virusom. Za lymsko boreliozo lahko zbolijo tudi psi, govedo, konji …