Nekoč davno se je dekle po imenu Li-Li poročila ter odšla živet k možu in njegovi materi. Li-Li je zelo hitro doumela, da se ne bo dobro razumela s taščo. Zelo se je jezila na taščo zaradi njenih številnih navad, tašča pa je na to odgovarjala z očitki.

Minevali so dnevi, minevali so tedni ...

Li-Li in tašča sta se neprestano prepirali in se jezili. To, da je morala Li-Li v skladu s kitajsko tradicijo ubogati taščo in izpolnjevati njene zahteve, pa je še dodatno oteževalo položaj. Zaradi neprestanih prepirov in nesreče je mož zelo trpel. Naposled Li-Li ni več imela moči, da bi še naprej prenašala taščino vedenje, zato je sklenila, da bo treba ukrepati.

Odšla je k dobremu očetovemu prijatelju, gospodu Huangu, ki je prodajal čaje. Opisala mu je ves položaj in ga vprašala, ali bi ji lahko prodal strup, da bi tako rešila težavo.

Gospod Huang se je malo zamislil, naposled pa je dejal: "Li-Li, pomagal ti bom rešiti težavo, vendar me moraš dobro poslušati in izpolniti to, kar ti bom naročil." Li-Li je odgovorila: "Da, gospod Huang, storila bom vse, kar mi boste dejali." Gospod Huang se je odpravil v sosednjo sobico in se po nekaj minutah vrnil s kupom čajev.

Dejal je: "Lahko uporabiš strup, ki deluje hitro, vendar bi lahko s tem pri ljudeh vzbudila sum. Zato sem ti dal veliko čaja, ki bo počasi zastrupljal njen organizem. Vsak drugi dan pripravi okusno jed in vanjo daj nekaj teh zeli. Vendar moraš paziti, da kdo ne bi posumil nate ob njeni smrti, zato moraš biti zelo pozorna in spremeniti vedenje do nje, kar pomeni, da moraš biti ljubezniva. Ne kregaj se, spoštuj to, kar reče, in se do nje vedi, kakor da je kraljica."

Li-Li je bila zelo vesela. Gospodu Huangu se je zahvalila in pohitela domov, da bi kar najhitreje začela izvajati zaroto. Minevali so tedni, minevali so meseci ... Li-Li je vsak drugi dan tašči postregla posebno začinjeno jed. Spominjala se je, kaj ji je dejal gospod Huang, da bi se izognila sumom, tako da je skušala ukrotiti svojo naravo, ubogala je taščo in se do nje vedla kakor do svoje matere.

Po šestih mesecih je bilo vzdušje v hiši povsem drugačno.

Li-Li se je tako dobro naučila obvladovati svojo naravo, da se nikoli več ni jezila ali bila živčna. Zadnjih šest mesecev za to niti ni imela razloga, saj se je tudi tašča vedla drugače. Mogoče je bilo skratka opaziti obojestransko spremembo. Li-Li in tašča sta se sedaj ena do druge vedli kakor mati in hči.

Mož je bil zaradi tega zalo srečen.

Nekega dne je Li-Li odšla h gospodu Huangu in ga prosila za pomoč: "Dragi gospod Huang, prosim vas, pomagajte mi preprečiti, da bi strup ubil mojo taščo!" Postala je čudovita ženska in ljubim jo kakor lastno mater. Ne želim, da umre od strupa, ki sem ji ga dajala!"

Gospod Huang se je nasmehnil in odkimal: "Li-Li, sploh ti ni treba skrbeti. Nikoli ti nisem dal strupa. Čaji so bili polni vitaminov, da bi izboljšali njeno zdravje. Edini strup je bil v tvojih mislih in vedenju do nje, vendar niti tega ni več, ker je tvoja ljubezen do nje vse spremenila."

Kitajska zgodba