Vedno več ljudi spoznava, da ima katoliška cerkev zelo malo opraviti z naukom Jezusa Kristusa, ki je učil preprost nauk brez dogem, poganskih ceremonij, kultov, obredov, zakramentov in pot do Boga brez posrednikov. Katoliška cerkev je s svojo hierarhično – absolutistično ureditvijo in s svojim okorelim dogmatskim naukom daleč od tega, kar je učil Jezus iz Nazareta.

On je bil demokrat in pacifist. Zaradi njegovega nauka ga je tedanja duhovniška kasta preganjala s pomočjo oblasti in ga na koncu razpela na križ. Toda duhovniki se v svojih govorih še danes sklicujejo nanj in tako njegovo ime že skoraj dva tisoč let uspešno tržijo, da privabljajo vernike. Se je danes odnos katoliške cerkve do Jezusa kaj spremenil?

Kako cerkev dojema Kristusa, je lepo razvidno na glavnem vhodu v ljubljansko stolnico, kjer je bakrena podoba slovenskih škofov, ki s palico Jezusa tiščijo ob tla. Da se nikdar več ne dvigne na njihovi Zemlji, kamor ga ni nihče od njih niti klical, niti želel, ker pa je že prišel, pa s pridom in vsaj do sedaj uspešno zlorabljajo njegovo ime za svoje gospodarske in politične cilje.

Simbolika bakrene slike je jasen dokaz, da se odnos cerkve do Jezusa ni prav nič spremenil. In zakaj cerkev noče graditi na nauku tega največjega preroka vseh časov? Kaj bi se zgodilo, če bi cerkve zakonitemu dediču pustile uveljaviti Njegovo dediščino?

Potem bi se zgodilo naslednje:
Jezus iz Nazareta ni postavil duhovnikov, torej bi bili odvečni. Jezus iz Nazareta ni osnoval cerkve, potem bi cerkev odpadla. To pa so eksistencialna vprašanja in strahovi cerkve. Tudi, če bi hoteli, ne bi mogli več graditi na nauku Jezusa. On je jasen, to piše tudi v Bibliji, ko pravi: »Ne pustite se imenovati rabi«. Zakaj Jezus ni postavil duhovnikov? Zakaj ni osnoval zunanje cerkve?

Ker je učil notranjo religijo, ki pravi: »Vsak človek je tempelj Boga in tam lahko sreča Boga brez duhovnikov in brez cerkve iz kamna.« Jezus je učil, da lahko vsak človek sam pride k Bogu. Cerkev pa trdi, da si brez posredovanja duhovnika noben človek ne more pridobiti odrešitve duše in priti k Bogu. Učil je, naj si bomo med seboj enaki, cerkve pa so postavile duhovniško hierarhijo, ki z nazivi, bogatimi oblačili in razkošnimi zgradbami utrjuje svojo vlogo.

Jezus je učil, naj si na Zemlji ne zbiramo zakladov. Cerkev jih je mnogokrat pridobila povsem nezakonito in jih ni nikoli vrnila. Je cerkveni odnos do bogastva vzor uresničevanja Jezusovega nauka in prispevek k reševanju nepravične delitve dobrin na svetu?

Namesto da bi v prvo vrsto postavila uresničevanje Kristusovega nauka in ga udejanjala kot prva, ponuja ljudem obrede, priprošnje k svetnikom, čaščenje Jezusove matere, čaščenje relikvij, kar nima z Jezusovim naukom nič skupnega, temveč se direktno navezuje na razne poganske kulte (kult Mitre, Izis ipd). Jezus je obsojal duhovščino z njenimi žrtvovanji živali.

Cerkev je skušala prikriti, da se je Jezus zavzemal za živali. Od starozaveznega žrtvovanja živali Bogu je danes cerkev naredila še korak dlje: zagovarja žrtvovanje živali v korist človeka: za človeško gurmanstvo, za lovsko zabavo in v grozljivih poskusih, ki naj bi človeku prinesli zdravje in blagostanje.

Damjan Likar