V zadnjem času mediji kar pogosto poročajo o zanimivostih iz življenja Adolfa Hitlerja, ki javnosti še niso toliko poznane. V reviji 7dni denimo redno objavljajo feljton Hitlerjevi stenogrami. Morda širša javnost še ne pozna nekaterih ostalih dejstev glede Hitlerja in ostalih katoliških diktatorjev.

V.E. Howard je v svojem delu The white house – American or Roman? (Bela hiša – ameriška ali rimska?, op. a.) zapisal:

»Hitler je bil proizvod katoliške cerkve. Nikoli ni preklical oz. se odpovedal katoliški veri, niti obsodil politične cilje in namene katoliške cerkve. Glede svojega članstva v katoliški cerkvi je v svoji knjigi Mein Kampf zapisal: «To mi daje najboljšo priložnost, da naredim korak v svečano veličastje sijajnega obilja Cerkve.«

Fritz Thyssen, bogat industrijalec, ki je pomagal financirati Hitlerja, je izjavil: »Ideja je bila, da bi ustvarili nekakšno krščansko korporacijsko državo, ki bi bila razdeljena na razrede, in ki bi jo podpirale cerkve - na zahodu katoliška cerkev, na vzhodu pa protestanti in vojska.«

Seznam nacističnih in fašističnih diktatorjev, marionet, izdajalcev, kolaborantov, ki so bili katoliki:
Adolf Hitler, Benito Mussolini, Francisco Franco (španski diktator), Antonio Salazar (portugalski diktator), Henri P. Petain (predsednik francoske vlade med 2. svetovno vojno), Pierre Laval (član francoske vlade med 2. svetovno vojno), Emil Hacha (češki nacistični predsednik Bohemsko Moravskega), Konrad Henlein (»izdajalec« Sudetov), Leon M. Degrelle (belgijski voditelj), Ante Pavelič (hrvaški poglavar).

Papež je z močjo in milijoni dolarjev v španski državljanski vojni podprl generala Franca. Tisoče ljudi je bilo umorjenih in mučenih. V krvavih bitkah so aktivno sodelovati tudi katoliški duhovniki, ki so pobijali svoje pripadnike, torej člane katoliške cerkve, zato ker jim je papež dal takšen ukaz.«

Avro Manhattan je v knjigi Catholic imperialism and world freedom (Katoliški imperializem in svetovna svoboda) zapisal:

»Dunajski kardinal Innitzer, je leta 1938, potem, ko je nacistična Nemčija priključila Avstrijo, pozval vse Avstrijce naj voščijo Hitlerju dobrodošlico.«

Andrew Sinclair v knjigi The great silence conspiracy (Velika tiha zarota) poroča:
»Celotna nacistična hierarhija je bila rimokatoliška. Najbolj zloglasen protižidovski dokument Der Stuermer, je objavil eden od najbolj ključnih Hitlerjevih mož, Julius Streicher, ki je bil katolik. Hitler je sam pogosto izjavil, da je njegov mentor pri antisemitizmu katoliški vodja avstrijske krščanske socialne stranke in župan Dunaja dr. Karl Lueger.

Nacistični minister za propagando je bil katolik dr. P.J. Goebbels. Konstantin, bavarski vojvoda, je v svoji knjigi The pope (Papež), zapisal, da se je Goebbels »izobraževal pri jezuitih in sicer na akademiji v katoliškem Rhinelandu, in je prejel štipendijo za trening od katoliške institucije. Goebbelsa so torej trenirali svetovno najbolj predrzni lažnivci. Himmler, vodja Gestapa, je bil prav tako katolik od rojstva. On je ukazal postavil prvo koncentracijsko taborišče v Dachau. Hoess, komandant razvpitega Auschwitza, je bil prav tako katolik.

Nacistična stranka je bila ustanovljena v katoliški Bavarski, njen sedež je bil v Münchnu.
Hitler je bil proizvod katoliške izobrazbe. Dr. Henry Picker, avtor knjige The Hitler phenomenon (Hitlerjev fenomen) je zapisal, da »je Hitler vedno plačeval cerkveni davek… Že v času, ko je kot deček pel v cerkvenem zboru v samostanu Lambach, je občudoval katoliško cerkev in njeno organizacijo, ceremonije, simbole, prapore in vse to je do najmanjše podrobnosti prenesel na posvetno oblast.«

Mein Kampf (Moj boj), nacistično biblijo, ni napisal Hitler, kot mnogi mislijo, pač pa katoliški duhovnik Bernhardt Stempfle iz Hitlerjevih zapiskov.

Tiso, slovaški katoliški duhovnik, je leta 1939 po nalogu Hitlerja postal vodja slovaške države. Ta duhovnik je leta 1941 poslal prvo množico Židov v Auschwitz in tisti, ki niso bili zmožni delati, so jih nemudoma poslali v plinske celice in potem v krematorij.

Veliko pove podatek, da so vsi fašistični tirani, Salazar, Franco, Petain, Hitler in Mussolini, sklenili konkordat z Vatikanom.

Nekdanji nemški podkancler Franz Von Papen je leta 1933 pred volitvami izjavil: »Zedinjenje katoliške ideologije in narodnega socializma bi morali pozdraviti z vsem srcem.«

Zgodovinar Friedrich Heer je leta 1964 za katoliški The commonweal izjavil: »Moram priznati, da so vsi katoliki, od najvišje do najnižje rangiranih, duhovniki, kaplani…, soodgovorni za genocid na Židi.«

Nemški škofje so junija 1933 objavili pastoralno pismo, v katerem so pozdravili dejstvo, da »nam človek na čelu naše države daje formalno zagotovilo, da se bo postavil za krščanstvo…«.

Nemški kapitalist Fritz Thyssen, ki je financiral Hitlerja, je bil katolik. Ko je Hitler prišel na oblast, sta se s Thyssenom sprla in da je Thyssen rešil svoje življenje, je pobegnil v Švico. V švicarskem časopisu so potem o njem objavili članek z naslovom: »Pacelli (tedanji papež, op.a.) je ustvaril diktatorja Hitlerja.«

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi