Začasni ukrep za povečanje varnosti in sprostitev prometa v Karavanškem predoru, do izgradnje še ene tunelske cevi

Povečanje varnosti ni združevanje tovornjakov v konvoje, ker nalet tovornjaka na osebno vozilo je mali požar, ki se ob strokovnem in hitrem ukrepanju tako udeležencev in gasilcev v predor morda lahko uspešno pravočasno pogasi. Pri naletu tovornjakov pa lahko takoj zagori tudi tovor, kot se je to zgodilo v požaru v Turskem predoru, kjer je zagorel tovor barve v razpršilcih.

Požarna definicija kolone tovornjakov je: »Kolona tovornjakov je kopičenje gorljivih snovi na najmanjši medsebojni razdalji z zelo učinkovitim dovodom zraka zaradi kaminskega efekta, ki ga povzročajo razlike tlakov na portalih in dinamika požara.
Samo trije primeri požara nestrjenih kolon tovornjakov: Požara konvoja tovornjakov v predoru je požar tretjega novembra 1982 v Afganistanu v Salang predoru, kjer je po nekaterih podatkih zgorelo ali se zadušili celo do 2700 žrtev.

Predor Mt.Blank 39 žrtev popravilo 180 izpad dohodka 250milijonov €.
Predor Taueren 12 žrtev in popravilo 10 izpad dohodka 25 milijonov €.

Zato bi bilo mnogo bolj modro zagotoviti minimalni razmik med tovornimi vozili, ki naj bi znašal vsaj 500m tudi zaradi širitve vročih dimnih plinov, ki na svoji poti zanetijo požare.

Druga možnost, ki bi jo morali zahtevati prevozniki pa je, da jim zagotovijo ustrezno število vlakovnih kompoziciji in prevažajo tovornjake, do nadgradnje predora Karavanke na relaciji Jesenice-Salzburg. Ob tem da plačajo prevoznik ceno tunelnin in goriva ostanek pa krijeta državi Avstrija in Slovenija. Vozniki pa prispevajo svoj čas, ki bi ga izgubili zaradi počasne vožnje. Ob tem bi zaposlili železnice zmanjšali uničevanje cest in glede na to, da ima Avstrija veliko vodnih virov energije je tudi generalno železniški transport manjši onesnaževalec

okolja kot prevoz z tovornjaki. Čeprav pa je skupna poraba energije za prevoz z vlakom zaredi večje mase, ki vključuje še vlak zelo verjetno večja. Seveda pa na to vplivajo tudi fizikalne konstante kot so trenje, ki je pri železnici nekoliko manjše in sama trasa vzponov. Ob tem je potrebno poudariti, da samo en vlak ob večerih, kot je nekdaj že obratoval nočni exspres za prevoz tovornjakov ni ustrezna rešitev.

Povečanju varnosti bi zagotovo trenutno zelo veliko pripomoglo prebarvanje predora na Slovenski strani, s čimer bi se znatno povečala osvetljenost in preglednost za voznike. Kaže pa, da bo ob takem obnašanju DARS pod sedanjim vodstvom gospe Duhovnik do podizvajalcev, bo morala kmalu sama poprijeti za čopič, če bo želela, da bo predor varen.

Črn predor ni niti varen niti lepa reklama za turizma željno Slovenijo, kot jo je promoviral lipov list že pred 21 leti. Reklamni film »Slovenija moja dežela« ni nikjer prikazoval tajkunov, korupcije, nesmiselnih investicij v jedrsko in termo energijo, zoofilije in da boj kriterij za izbor politične elite lepota in ne poštenost, odgovornost in predvsem strokovnost....

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard