Namen kampanje "Ustavimo testiranje botoksa na živalih" je:

- ozaveščati javnost o grozovitih poskusih na živalih,

- pozvati proizvajalce k uporabi živalim prijaznih metod namesto testiranja na miših,

- umakniti testiranje na miših iz evropske regulative.

Kaj je botoks?
Botoks je zaščiteno ime produkta, ki se izdeluje iz bakterijskega strupa botulina, sčasoma pa se je v javnosti uveljavil kot izraz za metodo, pri kateri z injiciranjem bakterijskega toksina botulina zgladimo ali odpravimo gube.

Toksin botulin proizvaja bakterija Clostridium botulinum in je najmočnejši strup, kar jih trenutno poznamo, saj lahko že neznatna količina strupa – stotisočinka miligrama – ubije človeka. Deluje tako, da zaustavi prenos nevrološkega signala do mišice in povzroči njeno paralizo. Zastrupljena oseba umre zaradi zadušitve, ko dihalne mišice postanejo paralizirane. V zelo razredčenih količinah se te lastnosti toksina lahko uporabijo za zdravljenje nekaterih bolezni, kot so tortikolis (kriv vrat), hiperhidroza (čezmerno potenje), strabizem (škiljenje) in migrene.

Vbrizganje botoksa v obrazne mišice povzroči njihovo paralizo in tako zgladi kožo. Učinek traja dva do šest mesecev. Toliko časa potrebuje telo, da ustvari nove živčne končiče. Produkti, ki vsebujejo botoks, so odobreni kot zdravila, zato se jih evropska direktiva, ki prepoveduje testiranja na živalih, ne tiče. Zdravniki, ki uporabljajo te produkte v kozmetične namene, delujejo protizakonito. To pomeni, da zdravila z botoksom niso bila odobrena za estetske namene.

Kako se botoks testira na živalih?
Toksin botulin je zelo nevaren strup, zato ga je treba, ko se uporablja pri ljudeh, močno razredčiti. Proizvodni proces lahko povzroči razlike v njegovi učinkovitosti, zato mora biti pred uporabo testirana vsaka serija.

Ustaljeni postopek testiranja je test LD50, ki pokaže, katera doza toksina je tista, ki po določenem času pokonča polovico testirane populacije. Rezultati, pridobljeni s tem testom, so največkrat pokazatelj toksičnosti posamezne substance.

Skupini miši vbrizgajo različne doze botoksa v trebuh, kar jim povzroči neznosno bolečino in trpljenje. Pri živalih se pojavijo paraliza, okrnjen vid in respiratorna stiska. Po treh ali štirih dneh trpljenja živali umrejo zaradi zadušitve.

Za testiranje posamezne serije je potrebnih približno 100 miši. Leta 2008 je za potrebe testiranj podjetja Ipsen trpelo in umrlo 74.000 miši, 34.000 pa za potrebe podjetja Merz. Predvideva se, da vsako leto umre 600.000 miši, in sicer v laboratorijih treh vodilnih podjetjih na tem področju: Allergan, Merz in Ipsen. Te številke ne zajemajo drugih proizvajalcev botoksa, na primer v Aziji. Zaradi nenehnega povečevanja porabe botoksa se bo zviševalo tudi število poginulih miši.

Katere alternative so na voljo?
Trenutno obstaja precej drugih možnosti testiranj. Od teh nekatere še vedno vključujejo pobijanje živali, vendar z manj trpljenja in bolečine. S stališča zaščite živali pa vsako testiranje, ki povzroča njihovo trpljenje, ni dopustno.

Evropska farmakopeja zahteva, da se za vsako serijo botoksa izvede test LD50 na miših. Od leta 2005 pa so dovoljeni tudi drugi testi, če podajo enake rezultate kot test LD50.

Ti so:

1. test aktivnosti endopeptidaze,
2. izolacija freničnega živca pri miši in
3. biološki poskus na laboratorijskih miših.

Proizvajalci botoksa lahko razvijejo svoje alternativne teste, ki so nato sprejeti samo za njihove proizvode. Če bi vsa tri največja podjetja (Ibsen, Merz in Allergan) validirala isti test za svoje proizvode, bi lahko poskuse na miših črtali iz Evropske farmakopeje.

Društvo za zaščito živali Ljubljana
E: info@dzzz.si
S: www.dzzz.si