Čeprav se tega ponavadi ne zavedamo, se nam življenje v trenutku lahko obrne na glavo. Nepričakovano izvemo, da se nam izteka čas in za preživetje nujno potrebujemo presaditev organa. Marsikdo v Sloveniji je prav to že doživel, vendar se o tej življenjsko pomembni tematiki vse premalo govori. Slovenija-transplant in AV studio sta zato združila moči v družbeno odgovorni kampanji »Ne čakaj, postani darovalec« za ozaveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv.

Vsak lahko nekomu reši življenje
Slovenci smo, tudi zaradi slabše informiranosti, podpovprečno opredeljeni pri darovanju organov. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja je premalo. Na dan 3.1.2017 je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov - in s tem za novo življenje – registriranih 181 bolnikov. Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni. Žal je to prepogosto predolgo.

Osveščevalno akcijo podprli številni znani Slovenci
Šele, ko »bolnik« postanemo mi sami, naš otrok ali druga ljubljena oseba, se resnično zavemo, kaj to pomeni. In tega se zavedajo tudi ambasadorji kampanje: raper Trkaj, izjemni paraolimpijski plavalec Darko Đurić, igralki Alida Bevk ter Saša Pavček in športnik Primož Roglič.

Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku. Za več informacij pojdite na www.daruj.si in dajte življenju priložnost.


Kampanja za ozaveščanje o darovanju organov in tkiv

Na dan 3.1.2017 je bilo na čakalnem spisku za presaditev organov - in s tem za novo življenje - registriranih 181 bolnikov (58 jih čaka na srce, 94 na ledvico, 1 na ledvico in jetra, 28 na jetra, 4 na ledvico in trebušno slinavko in 1 na trebušno slinavko). Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni. Žal je to prepogosto predolgo.

Prav vsak se lahko že jutri sprašuje, ali bo dobil bitko s časom
Slovenija-transplant in AV studio sta združila moči v družbeno odgovorni kampanji »Ne čakaj, postani darovalec« za ozaveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv. Se vam zdi, da se vas osebno družbena odgovornost ne tiče, ali pa da k njej ne morete prispevati? Kaj pa v trenutku, ko boste vi ali vaši bližnji za preživetje potrebovali presaditev organa? Takrat je prav vsak posameznik, ki se odloči za darovanje svojih organov, izjemno dragocen, družbena odgovornost pa je kar naenkrat še kako pomembna tudi za vas.

Večja informiranost lahko rešuje življenja
Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev sicer predstavlja nenehen izziv za zdravstvene sisteme povsod po svetu, Slovenci pa smo podpovprečno opredeljeni pri darovanju organov. Med razlogi za to je tudi slabša informiranost o tej tematiki. »Mnogokrat se ljudje za kakšno stvar ne odločimo zgolj zaradi strahu pred neznanim in pomanjkanjem informacij, kar pa v primeru izredno pomembne tematike, kot je darovanje organov in tkiv, ne bi smelo več predstavljati izgovora,« menijo v AV studiu, ki je pobudnik vseslovenske družbeno odgovorne akcije.

Osnova zdravljenja s presaditvijo je prav podpora široke javnosti pri darovanju organov in tkiv, za strokovni del pa je pri nas že dobro poskrbljeno. »Zdravljenje s presaditvijo je v Sloveniji namreč zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani. Že peto leto se npr. uvrščamo na prvo mesto na svetu po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev in dosegamo vrhunske rezultate. Vendar pa se soočamo z veliko oviro pri zdravljenju končne odpovedi organov s presaditvijo – s pomanjkanjem organov,« pravi prim. Danica Avsec, dr. med., direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv, Slovenija-transplant.

Nekateri se na novo rodijo, drugim zmanjka časa
S presaditvijo organov so se na novo rodili - kot se včasih sami izrazijo - tako odrasli, kot tudi otroci. Mihi Gašperinu so pri njegovih 37-letih na rednem sistematskem pregledu ugotovili, da je hudo bolan in mu odpoveduje srce. Danes živi, ker ima presajeno srce. In izkoristi vsak trenutek. V Sloveniji imamo zgodbe s srečnim koncem, vendar bi jih lahko bilo še več.

Kljub že omenjenim in tudi drugim vrhunskim rezultatom, se vzporedno s temi uspehi še vedno soočamo z nesorazmerjem med bolnimi, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo ter razpoložljivimi organi. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja je premalo – darovalec je oseba, ki daruje del telesa za namen zdravljenja, ne glede na to, ali do darovanja pride za časa življenja ali po njeni smrti.

Slovenija ima že tako relativno majhno število prebivalcev, poleg tega pa smo Slovenci podpovprečno opredeljeni za darovanje organov. Ker ni mogoče v vseh primerih najti tkivno skladnega ter v vseh ozirih ustreznega darovalca za bolnega oz. tudi obratno, ustreznega prejemnika za vse pridobljene organe, je Slovenija priključena mednarodni organizaciji Eurotransplant, ki koordinira ter organizira izmenjavo organov med transplantacijskimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Vse je v naših rokah
»Pravico do zdravljenja s presaditvijo imajo vsi državljani. Vsem bolnikom, ki takšno zdravljenje potrebujejo, moramo zagotoviti pravočasno vključitev v čakalni seznam in zagotoviti dovolj organov za presaditev,« je bilo med drugim povedano na strokovnem simpoziju ob praznovanju Evropskega dneva darovanja v oktobru. Šele, ko »bolnik« postanemo mi sami, naš otrok ali druga ljubljena oseba, se resnično zavemo, kaj to pomeni. In tega se zavedajo tudi ambasadorji kampanje: raper Trkaj, izjemni paraolimpijski plavalec Darko Đurić, igralki Alida Bevk ter Saša Pavček in športnik Primož Roglič.

Vsi imamo možnost in priložnost nekomu rešiti življenje. Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku. Vse je v naših rokah, samo odločiti se moramo.

Ne čakajte, postanite darovalec. Za več informacij pojdite na www.daruj.si in dajte življenju priložnost.