|  Vsebine kot tržno blago
12. decembra 2007 so se na Vodnikovi domačiji, v Ljubljani, zbrali predstavniki novoustanovljenega Studia 12, ki je nastal kot odgovor na vse večje potrebe po produkciji izbranih vsebin, torej vsebin, ki omogočajo razvoj in dvig kakovosti bivanja in se z okroglo mizo na temo »Praznost TV zaslona – Kaj so kvalitetne video vsebine in kako do njih?« uradno predstavili širši javnosti.
Povabljeni, Igor Prodnik, generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, Mitja Reichenberg, predavatelj na inštitutu SAE in predavatelj na Filmski šoli vzgajanje pogleda ter Katja Lenart, predstavnica spletnega medija Vest.si, so na okrogli mizi skupaj z voditeljem in soustvarjalcem Studia 12, Zoranom Mihajlovićem, spregovorili o kakovosti, predvsem video vsebin, ki s svojo verbalno in slikovito komunikacijo ponujajo informacije uporabnikom, vplivu kapitala na razvoj teh vsebin in o razvoju novih in obstanku starih medijev.
»Smo v prelomnem obdobju, ko se način komunikacije oziroma nagovarjanja spreminja. Popularizirata se internet in video informacija,« je uvodoma povedal Zoran Mihajlović.
Zoran Mihajlović in Mitja Reichenberg
Velik vpliv na procese spreminjanja medijskega prostora ima preoblikovanje medijev v ekonomsko dobičkonosna podjetja. To ima sicer pozitiven vpliv na razvoj tehnologij, a programi in vsebine so tako obravnavane predvsem v luči tržnega učinka oz. pomembnosti oglaševalskega prostora, kriterij za obstanek npr. oddaje je gledanost.
Igor Prodnik se strinja, da na »vsebino vplivajo EPP-ji.« Kot primer je navedel film »Sutjeska«, ki ga je POP TV prekinil kar enajstkrat, to je mnogo več kot je v zakonu o medijih dovoljeno. Po Prodnikovih besedah je inšpekcija nemočna, kajti doslej še nihče ni bil kaznovan za tovrstno zlorabo.
Poleg nekakovostnih vsebin, prekinjenih z reklamnimi bloki, so v medijih predstavljene predvsem negativne in senzacionalne podobe. »Zadnje pol leta smo našteli čez 300 negativnih prispevkov,« je to dejstvo potrdil Igor Prodnik. Katja Lenart kot predstavnica novih medijev se sicer strinja z omenjenim, a pravi, »da si ne moremo zatisniti oči pred svetom.
« Spletni medij Vest.si po Katjinih besedah dokumentira »svet okoli sebe, če sem spadajo smrt, poroka, brezdomec,« je to del sveta, v katerem živimo. Katjo Lenart bolj kot negativne novice moti dejstvo, da današnji mediji »ne raziskujejo.« Predvsem nacionalna televizija, ki jo gledalci plačujejo, bi morala uvesti spremembe in se izboljšati, kajti po Katjinih besedah ima potencial in sredstva.
Igor Prodnik in Katja Lenart
Na Studiu 12 so mnenja, da bi naj medij opozarjal na tista pomembna vsebinska polja, ki v zavesti ljudi niso prisotna, vendar zaradi tržne logike delovanja, uredniške politike, takšnih in drugačnih razlogov, te funkcije še zdaleč nimajo. Ne samo, da je (speča) družba s strani medijev podcenjena, podvržena je tudi medijski manipulaciji.
Predvsem medij kot je televizija, ki nas slepi s svojimi bleščečimi barvami, nemalokrat (s cenzuriranjem) prikazuje narobe svet. »Televizija je oglaševanje,« je v knjigi »Four Arguments For The Elimination Of Television« že leta 1977 zapisal Jerry Mander. In prav to vlogo, namreč oglaševalsko, ji pripisuje tudi Mitja Reichenberg.
»Naloga televizije ni prikazovanje filmov. Za to imamo kinematografe,« trdi Reichenberg. Medtem ko se gledalci hudujemo nad reklamnimi bloki, ki prekinjajo film, Reichenberg trdi, da so filmi tisti, ki prekinjajo reklame.
Vloga medijev se je spremenila, izobraževalno funkcijo je zamenjala prodajna. A Igor Prodnik meni, da se še naprej »izobražuje tisti, ki ga izobraževanje zanima.« Katjo Lenart pa skrbi dejstvo, da se »mediji premalo zavedajo svoje odgovornosti,« ki jo imajo napram gledalcem, poslušalcem in bralcem. Uporabnik je tisti, ki bi moral narekovati medijem in ne obratno.
Katja Lenart, Zoran Mihajlović in Mitja
Ljudje dosegamo vedno višjo stopnjo zavesti in mediji se bodo (vsebinsko) začeli temu prilagajati, če bodo želeli obstati. Mogoče bomo v prihodnosti iz ekoloških in drugih vzgibov, predvsem na področju tiskanih medijev, sicer res imeli »en elitni časopis« kot se je izrazila Katja, ampak radio in televizija ne bosta šla v pozabo. Mitja Reichenberg pa pravi, da smo združevanju in stapljanju medijev že dandanes priča. »Samo poglejte si mobitel.«
Razvoj tehnologije medije prepušča v nejasno, povsem odprto prihodnost. S svojo nepredstavljivo zmožnostjo osveščanja in manipuliranja s pomočjo tržnih mehanizmov, polnijo prazen medijski prostor in osamijo uporabnika. Mitja Reichenberg ima tako dve želji.
Prva je, »da bi ljudje, ki živijo vedno bolj osamljeno, fragmentirano življenje, pogojeno z informacijami, spoznali, da ni informacija tista, ki jih osrečuje, ampak da je to (so)človek,« druga pa, da bi se v prihodnosti »zgodilo več podobnih srečanj in manj emajlov.«
Valerija Hozjan |
NE ZAMUDITE
