Kako dojke obvarujemo pred rakom?

„Dokazano je, da 90 odstotkov tumorjev že v zgodnji fazi ustvarja toploto, zato jih s termografijo lahko zaznamo pet do šest let, preden izbruhnejo oziroma preden dejansko nastanejo,; razlaga hrvaški onkoplastični kirurg, prim. dr. sc. Zvonimir Zore, ki je iz tega področja naredil doktorat. S termografijo se je uradno začel ukvarjati pred dvema letoma, z njo pa odkriva predvsem maligne tumorje, ki jih z mamografijo in ultrazvokom največkrat ne vidimo, čeprav so že prisotni.

„Tumorjev z mamografijo v dvajsetih odstotkih ne zaznamo. Še zlasti ne, če so vraščeni periferno. Mamografski pregled dojko stisne le v njenem srednjem delu, tumorji pa so najpogosteje vidni v perifernem delu, ki ga pregled ne zajame,“ pojasnjuje in nadaljuje:

„Več kot 20 odstotkov žensk ne želi na mamografijo zaradi strahu pred bolečino in vse bolj tudi zaradi škodljivega sevanja. Vsako sevanje je kumulativno, kar pomeni, da se škodljivi učinki kopičijo. Vsakič, ko gre ženska na mamografijo, poveča tveganje za nastanek raka dojke za en odstotek. Če začne hoditi na mamografijo pri štiridesetih in če do šestdesetega leta opravi deset pregledov, pomeni, da tveganje v desetih letih poveča za kar deset odstotkov.“

Obstajajo tudi tumorji, ki so lahko zelo podobni tkivu dojke, rečemo jim dobro diferencirani, ki jih mamografija težko odkrije, ker se ne razlikujejo veliko od tkiva dojke.
„Zgodi se, da ženske, ki redno hodijo na mamografijo, dobijo negativne izvide, ko pridejo k meni, pa se pokaže že centimetrski tumor,“ pravi.

Pri ultrazvoku je slika podobna. Tumor lahko zazna šele, ko je ta že v telesu, pa še takrat rezultati niso zanesljivi.

„Ultrazvok sicer samo po sebi ni škodljiv, a lahko da veliko lažnih rezultatov. Prav tako ne razlikuje malignih od benignih tumorjev,“ pojasnjuje dr. Zore.

Termografija spremembe na telesu in tumorje odkriva na osnovi toplote že leta prej.

„Naše telo oddaja toploto. Toplota so v bistvu elektromagnetni valovi. Ko jih zračimo proti kameri, ta elektromagnetne valove pretvori v sliko, na njej pa se odrazijo s spektrom barv. Razporeditev barv mi pove, kje tiči problem.“

Ameriški zdravnik je s termografijo slikal 2.500 žensk in jih spremljal pet let. Na prvi termografiji, rečemo ji začetna, je pri petdesetih odstotkih žensk zaznal spremembe. V petih letih so vse dobile raka na dojki. Kot poudarja dr. Zore je prvi znak, da z dojkami nekaj ni v redu, toplota v njih, ki traja dlje časa, še posebej nevarno pa je, če je asimetrična.

Ko je začel proučevati raka dojk s pomočjo termografije, se pravzaprav še ni vedelo, kateri tumorji se bolj in kateri manj segrevajo in zakaj pride do razlik v temperaturah tumorja; mislili so, da se večji tumorji bolj segrejejo, manjši pa manj:

„To ne drži, lahko se zgodi ravno obratno; nekateri manjši se bolj segrejejo in nekateri večji manj. Ugotovil sem, da temperatura ni proporcionalna velikosti tumorja, ampak njegovi biološki aktivnosti, malignosti. Tumor je lahko majhen a ima velik potencial, da postane vroč. Lahko imamo velik tumor pod kožo, a se zelo malo segreje.“

Težave lahko reši jod

Vse policistične in fibrocistične spremembe dojk so posledica hormonalnega neravnovesja. Poleg tega, da je ena dojka običajno večja od druge, je v eni dojki več žlez kot v drugi. Hormonski vpliv je večji v dojki, ki ima več tkiva.

Dojke so sicer nenehno podvržene hormonalnemu nihanju. Zaradi nepravilnega razmerja med estrogenom (ki je največkrat previsok) in progesterona nastanejo fibrozne spremembe oziroma ciste. Največkrat se to zgodi v perimenopauzi, ko nivo progesterona že skoraj usahne, medtem ko so mastne celice tovarna estrogena tudi v tem obdobju. Ciste so velika težava, le redke ženske se lahko pohvalijo, da nimajo težav in bolečin.

„Cističnih dojk ne zdravimo, zdravilo za to ne obstaja. Pomagamo pa uravnati hormone in jod je tu ključen. Pacientkam svetujem redno uživanje joda, saj mnogo dokazov govori njemu v prid. Dr. Myers je že leta 1976 na simpoziju zdravnikov naredil eksperiment in tri ženske s hudimi bolečinami zaradi fibrocističnih dojk pred vsemi zbranimi namazal z jodovo raztopino. Že nekaj ur kasneje so bolečine skoraj izzvenele.

Njegov stavek je:“ Težko trdimo za karkoli, da deluje stoodstotno; za uporabo joda pri cistah to lahko trdimo!“ Ne razumem, zakaj medicina joda ne odobrava in zakaj ni tudi uradno sestavni del terapije. Jod je naravno zdravilo, ki ga potrebujejo vse žleze.

Niti ščitnica niti jajčniki ne morejo opravljati svoje funkcije, če telo nima dovolj joda. Če ga primanjkuje ščitnici, so 'na udaru' tudi vse druge žleze, ki jih ščitnica nadzira,“ pojasnjuje in dodaja, da je jod popolnoma neškodljiv:

„Ne uravnava le ščitnice, ampak odpravlja tudi ciste v jajčnikih in dojkah, pomaga celo pri karcinomu dojk. Ker vse diktira ščitnica, vse odpravlja jod.“

Izkušnja Suzane

Jod je pomagal tudi osemintridesetletni Suzani, ki je svoje mesečne cikluse opisala takole: »Tri dni pred ciklusom sem imela hude migrene, boleče dojke, na dan menstruacije pa neznosne krče. Zvijalo me je v črevesju, tako da sem po par ur sedela na stranišču, istočasno sem bruhala in jokala. Nisem več vedela, kaj naj naredim, da bi bolečina popustila. Včasih sem že obupala nad seboj in poklicala prijateljico, da me je odpeljala na urgenco. Moje življenje je bil en sam strah v pričakovanju naslednjega ciklusa in to je trajalo leta in leta.

Poskusila sem vse, homeopatijo, reiki, vrsto zvarkov raznih zeliščark in še in še; seveda po tem, ko sta mi mama in ginekologinja rekli, da je to pač tako, da se moramo ženske s tem sprijazniti. Ko sem izvedela za termografijo, sem si rekla, če sem vse, za konec poskusim še to. Zanimalo me je, kaj bo rekel zdravnik o organih, morda pa se bo vendarle videla kakšna sprememba, ki bi logično razložila moje bolečine. Odgovor sem dobila takoj. Velike ciste na obeh dojkah. O vzroku mojega stanja ni bilo govora. Začela sem brskati po spletu, tako kot bi naredila vsaka, ki je v pričakovanju naslednjega koraka. Bo to rezanje, hormonska terapija ali kaj drugega, hujšega? Glavo so mi vse bolj polnile črne misli. A v tistem sem dobila tudi odgovor po pošti, v njem pa protokol dr. Zoreta, kako naj se lotim zdravljenja, « opisuje izkušnjo s termografijo Suzana.

Teden dni je jedla DIM (Triple Action Cruciferous extract) za boljši metabolizem estrogena in vsako jutro šest kapljic Lugolove raztopine; in kljub temu, da so bili tu ravno 'ključni' dnevi, sem se počutila že neprimerno bolje!

»Oboje sem dobila kar v ambulanti dr. Zoreta. No, Lugol sem dobila na recept in so mi ga zmešali v lekarni. Dr. Zore mi je pojasnil, da sta dve kapljici v mojem telesu dovolj, a se mi je zdelo, da moram užiti več. In tudi nič narobe, saj se višek izloči. Kot mi je kasneje zdravnik razložil, je bilo moje telo podhranjeno ključnih hranil.«
Že čez en teden je Suzana spet naredila pregled s termografom, ki je, kot vidimo na slikah, pokazal, da so ciste izginile.

»Cist ni več, bolečin ni več. S strahom čakam, da se vrnejo, morda med ovulacijo, ampak se zdi, da jih vendarle ne bo več,« zadovoljno pove Suzana. Kuro z jodom bo imela še pol leta, da bodo izzveneli vsi vzroki.

„Vsakič, ko gre ženska na mamografijo, poveča tveganje za nastanek tumorja na raku dojke za en odstotek. Če začne hoditi na mamografijo pri štiridesetih in če do šestdesetega leta opravi deset pregledov, pomeni, da tveganje v desetih letih poveča za kar deset odstotkov.“

Poleg joda še zdrava hrana

Velika večina zdravnikov meni, da je nepravilna struktura prsi predhodnik za nastanek raka dojke, kar so študije tudi potrdile. Glavni 'krivec' za razvoj te ne ravno nedolžne bolezni je estrogen, stanje pa se lahko poslabša tudi zaradi neustreznih prehranskih navad, v glavnem preveč kofeina, sladkorja in hrane, ki vsebuje transmaščobne kisline. Zmanjšanje uporabe kofeina in sladkorja, vnos hrane z zdravimi maščobami ter dodatki mineralov in vitaminov A in D stanje ublažijo, a ga žal ne pozdravijo.

»Nemogoče je imeti uravnovešen imunski sistem brez ustreznih ravni joda v telesu,« trdi svetovno znani strokovnjak za ščitnico, dr. David Brownstein. Tudi eden od vodilnih svetovnih raziskovalcev joda, dr. Guy Abraham, je potrdil, da je dnevni vnos nujno potreben za ohranjanje zadostnih zalog joda, in sicer je priporočeno 13 mg dnevno. Sicer ga je ob zadostnih zalogah v ščitnici v povprečju skupaj 50 mg, a ga za normalno delovanje ščitnica dnevno odvzame le 6 mg. Prsi potrebujejo najmanj (5 mg), ostane še 2 mg (13 mg – 11 mg) joda za preostanek telesa.

Da bi dosegli in ohranili optimalno zdravje, je nujno, da vemo, kakšne so ravni joda v telesu, in da se v primeru pomanjkanja zalagamo s pravilnimi odmerki in obliko joda. Žal pa bo moralo najbrž preteči še nekaj vode, preden bodo znanstveniki dokazali, da je dodajanje joda manjkajoči kamenček v mozaiku. Ob tem ne pozabimo na selen, cink, magnezij, omega-3 in nepogrešljivo kurkumo, ki znatno zmanjšuje vsa vnetna stanja v telesu in bo kot kažejo raziskave vsak čas postala uradno zdravilo za preprečevanje raka dojk.

Več si lahko preberemo v knjigi Jod – premišljena uporaba joda in Lugolove raztopine, ki je na voljo v www.arashop.si. Za pregled pri Zvonimirju Zoretu v Sloveniji se lahko prijavite na telefonski številki 041 328 218.

Nič v medicini ni tako raziskano in zanesljivo, da bi ostalo nedotakljivo, so besede zdravika W. Gifforda Jonesa. Temu je sledil tudi hrvaški plastični kirurg, prim. dr. sc. Zvonimir Zore, dr. med, ki se je pred leti začel ukvarjati s proučevanjem raka dojk in termografijo. Med proučevanjem je ugotovil, da bi ljudi, če termografije ne bi imeli, pravzaprav prikrajšali za neko dobro metodo, ki bi lahko pripomogla k zgodnjemu odkrivanju raka na dojki. S proučevanjem termografije pri raku dojk je začel leta 2012, v praksi pa leta 2014.

Protokol pri cističnih dojkah:

• Jodova raztopina Lugol (predpiše zdravnik)
• DIM (triple action Cruciferous extract)
• D3 (25.000 enot tedensko)
• Kurkuma (za terapevtske doze s kurkuminom in kajenskim poprom)