NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    O čutnih zadovoljstvih in željah – Jnana joga   
    nedelja, 4. december 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: spletna ptica

    Predstavljajte si sliko Jaza v vlogi jezdeca, medtem ko je vaše telo kočija, intelekt kočijaž, razum vajeti in občutki konji. Tisti, katerega konji so dôbro vpreženi, katerega uzde so močne in kočijaž (intelekt) z njimi dôbro upravlja, doseže svoj namen, ki je Njegovo resnično stanje, Vseprisotnost. Medtem ko človek, katerega konji (čutila) niso pod nadzorom niti vajeti (razum) dôbro pričvrščene, drví v propad. Atman v vseh bitjih ne manifestira Sebe očem ali čutom, temveč tistim, katerih razumi so se z uresničitvijo Njega prečistili in očistili.

    Ta Nespremenljivi je izven vsakega zvoka, vseh pogledov, izven oblike, absoluten, izven vsakega okusa in dotika, brez začetka in brez konca, celo izven narave; tisti, ki Ga uresniči, osvobodí sebe iz čeljusti smrti. Toda to je zelo zahtevno. To je podobno hoji po robu britvice; pot je dolga in nevarna, toda prizadevaj si, ne obupaj. Prebudi se, vstani in se ne ustavi, dokler ne prideš na cilj.

    Ob tem se − še posebej sodobnemu posamezniku − lahko zastavlja veliko vprašanj. Postavljajo se vprašanja o namenu vsega tega in še veliko drugih, a prav vsem je skupno, da nam jih prišepetava naša preteklost. Takšen skupek preteklih predstav ima enormen vpliv na naše razume. Tistim, ki že od otroštva poslušajo o Osebnem Bogu in individualnosti razuma, se bodo te predstave zagotovo zdele zelo stroge in grobe, toda če jih vendarle slišijo in o njih dôbro razmislijo, bodo té postale del njihovega življenja in se jih ne bodo več bali. Večini se v glavnem postavi vprašanje koristnosti te filozofije. Na takšno je mogoče odgovoriti le na en način: če je z vidika koristoljubneža za človeka dôbro, da išče zadovoljstvo, zakaj potem ne tisti, ki sicer svoje zadovoljstvo najdejo v duhovnosti, tega ne iščejo?

    Ker čutna zadovoljstva mnogim ugajajo, jih iščejo, toda obstojijo tudi drugi, katerim tá ne morejo ugoditi in ki namesto tega hočejo veličastno zadovoljstvo. Pes najde svojo zadovoljstvo v hrani in pijači. On ne more razumeti zadovoljstva znanstvenika, ki se odreče vsemu zato, da bi lahko živel na vrhu planine in opazoval zvezde. Pes bi se mu lahko še smejal in si mislil, da je nor. Mogoče ta revni znanstvenik nikoli ne bo imel zadosti denarja, da bi se lahko poročil in živel preprosto življenje. Mordá se mu pes zaradi tega posmehuje, a znanstvenik pové: "Moj dragi pes, ti iščeš le čutna zadovoljstva, ker ti povsem zadostujejo, in ne poznaš nič drugega; toda zame je to edino pravo življenje, v katerem uživam. In če imaš ti pravico si na svoj način poiskati svoje zadovoljstvo, jo imam tudi sam." Napako storimo takrat, ko ves svet potegnemo navzdol na svoj nivo dojemanja in tako postavimo svoj razum za merilo celotnega univerzuma. Vam sicer lahko da čutni objekti predstavljajo največje zadovoljstvo, a ni nujno, da to velja tudi zame; in če že vztrajate na tem, potem sem drugačen kot vi. In prav v tem se mondén koristoljubnež in religiozni človek razlikujeta. Prvi pravi: "Poglej, kako srečen sem. Imam denar, zato raje ne vznemirjaj moje glave z religijo. Je vse preveč nedoumljiva in jaz se imam brez tega čisto v redu." Če to drži, potem je vse v redu; v dobro koristoljubnih ljudi.

    A ta svet zna biti zelo strašljiv. Če posameznik lahko postane srečen, ne da bi kakorkoli škodoval drugim ljudem, ga bo Bog za kaj takšnega gotovo nagradil; a ko ta človek pride k meni in mi reče: "Tudi ti moraš ravnati tako in boš butec, če ne boš," mu odgovorim: "Nimaš prav, ker stvari, ki so v zadovoljstvo tebi, meni prav nič ne pomenijo. Če bi moral divjati za prgiščem zlatá, moje življenje ne bi imelo nobenega smisla! Raje bi umrl." Tako bi na to odgovoril resnično duhoven človek. Dejstvo seveda je, da je religija mogoča le tistim, ki so s temi nižjimi zadevami že opravili. Vsakdo mora imeti svoje lastne izkušnje in se sam prebiti skoznje. Šele takrat, ko z nekimi stvarmi zaključimo, se nam odpró novi svetovi.

    A čutna zadovoljstva včasih vsebujejo še eno stopnjo, ki je istočasno nevarna in zelo mamljiva. Vedno boste slišali odgovor— vedno in v vsaki religiji —, kot je: bo že prišel čas, ko bo vsa beda življenja izginila in bosta ostala le radost in zadovoljstvo ter bo ta zemlja postala raj. A jaz v to ne verjamem. Ta zemlja bo vedno ostala takšna, kot je. To je mogoče nekaj najhujšega, kar lahko kdo izjavi, a sam izhoda iz tegá ne vidim. Mizerija tega svetá je podobna kroničnemu revmatizmu telesa; ljudje ga iz enega dela telesa preženejo, a se pojavi spet nekje drugje, in ko je tudi tam premagan, gre tja, kjer ga do sedaj še ni bilo. Karkoli storiš, še vedno bo tam. Nekdaj so ljudje živeli v gozdu in jedli en drugega; v modernem času ljudje ne jedó človeškega mesa, temveč drug drugega goljufajo. Zaradi takšnega goljufanja so uničene celotne dežele in mesta. To pravzaprav niti ni ne vem kakšen napredek. Jaz v tem, čemur pravite svetovni napredek, ne vidim nič drugega kot multipliciranje željá.

    Če je ob tem meni kaj razumljivega, je to, da želje prinašajo bedo; to je pozicija berača, ki vedno za nekaj prosi in ne more videti prav nič drugega, ne da bi si to želel imeti; to je kot neskončna želja imeti več. Če se naša sposobnost zadovoljiti želje aritmetično progresivno poveča, potem se istočasno geometrijsko poveča tudi moč želje. Vsota sreče in trpljenja na tem svetu je vseskozi vsaj enaka. Če se pojavi v nekem predelu oceana val, to povzroči nekje drugje luknjo. Ko v življenje enega vstopi sreča, se v življenju drugega človeka ali živali pojavi nesreča. Število ljudi se namreč povečuje, medtem ko se število nekaterih živali zmanjšuje; iztrebljamo jih in jim krademo njihova ozemlja; krademo jim njihova sredstva za preživetje. Le kakó lahko potem trdimo, da se na svetu povečuje blaginja?

    Močnejši narodi sicer jedó slabotnejše, vendar a se vam zdi, da bodo zato močnejši srečnejši? Ne; končno se bodo začeli pobijati med sebój. Res ne vem, kako bi tá svet na takšnih temeljih, kot je, sploh lahko postal raj. Dejstva namreč govorijo drugače.

    Vir: Jnana joga – Joga znanja in modrosti (Svami Vivekananda).

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Jnana joga – Joga znanj...
  • Več od avtorja spletna ptica
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Jnana-Joga-Zelje-Zadovoljstvo

    No trackback comments for this entry.
    O čutnih zadovoljstvih in željah – Jnana joga | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,50 seconds