Letošnja jesen je skoraj preveč topla in sončna, a zato kot idealna za sprehode v naravi, s katerimi se boste temeljito pripravili na zimo. Letošnja jesen je tudi bogato obrodila - predvsem sadja je letos enormno veliko.

Sadje je najbolj vsestransko in velikodušno delo narave. Nobeno drugo živilo ne premore tolikšne raznolikosti barv, vonjev in okusov. Brez barvitega sadja bi bila naša vsakodnevna hrana neskončno dolgočasna, naš organizem pa prikrajšan za celo paleto mineralnih snovi in vitaminov. Zato si jeseni priskrbite zalogo jesenskega sadja, ki vam bo pomagalo skrbeti za zdravje pozimi.

A sadje ne le da je polno vitaminov, velika večina ima tudi veliko vlaknin, a tudi za mnoge nezaželenega sladkorja, ki se, če ga zaužijemo preveč, zna poznati na postavi. Zapomnite si, da je treba jesti (a tudi shranjevati) vedno le primerno zrelo sadje, saj prezrelo vsebuje povečano količino sladkorja in ima zato višjo energijsko vrednost.

Posebej bogate s sladkorjem so mandarine in pomaranče, zato se tem sadjem ne pretiravajmo kadar želimo izgubiti kakšen kilogram, pa tudi sicer ni pametno organizma preveč obremeniti s sladkorjem, saj s tem slabimo trebušno slinavko. Sadje sicer vključimo v prehrano vsak dan, priporočljivo dve porciji, ostale tri pa naj predstavlja zelenjava.

Sadje vsebuje tudi veliko vlaknin, ki pomagajo pri prebavi. Odrasli bi jih morali zaužiti vsaj 30 g dnevno. Vlaknin naše telo ne more prebaviti, zato tudi nimajo kalorične vrednosti. Delimo jih na topne in netopne. Topne vlaknine tvorijo neke vrste gel in delajo črevesno vsebino bolj viskozno, to so npr. pektin, guar gumij, inulin, beta glukani in drugi. Netopne vlaknine so bolj grobe, to so npr. celuloza, hemiceluloza, lignin. Nekatere topne vlaknine so v debelem črevesu lahko hrana različnim bakterijam, tudi koristnim.

Poglejte vrednosti različnih sladkorjev in vlaknin, ki jih najdemo v jesenskem sadju - bananah, jabolkih, hruškah, mandarinah, pomarančah in kiviju. Tako bosta lažje izbirali vrsto in količino sadja, ki ga boste ponudili vaši družini:

Vir: druzina.enaa.com