Energetska sanacija javnih stavb ima vrsto pozitivnih učinkov: zniževanje izpustov, prihranek pri stroških, boljšo kakovost bivanja in ustvarjanje novih delovnih mest. Potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti v Sloveniji je v vseh sektorjih velik, saj ima naša država relativno visoko stopnjo energetske intenzivnosti.

Dve dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah sta bili prestavljeni na včerajšnjem posvetu v Kranju: energetska prenova javnih stavb na Jesenicah in partnersko zagotavljanje oskrbe in prihrankov z energijo v Kranju. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, Lokalno energetsko agencijo Gorenjske in spletnim portalom Energetika.net.

Program prenove javnih stavb v Občini Jesenice za vzpostavitev energetsko učinkovite občine je med drugim obsegal pogodbeno sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije, program sorazmernih subvencij, vzpostavitev spletnega orodja za promocijo učinkovite rabe energije pri prenovi stavb in usposabljanje upravnikov stavb. Projekt energetske prenove stavb se je začel v letu 2007. Najprej so prenovili stavbe, kjer je bila poraba toplote za ogrevanje največja (čez 150 KwH/m2), skupno je šlo za 1400 gospodinjstev. Ob predstavitvi posameznih primerov prenove je Rajko Peternel iz Energetske svetovalne pisarne Jesenice izpostavil primer stolpnice na Cesti maršala Tita, kjer so stroški za ogrevanje po prenovi nižji za 30 tisoč evrov letno.

Marjana Šijanec Zavrl iz Gradbenega inštituta ZRMK, ki je načrtoval prenovo, je poudarila, da so se ob začetku projekta leta 2007 srečevali s podobnimi ovirami kot danes: s pomanjkanjem sredstev za naložbe, kakovostnih informacij in zgledov ter z razpršenim lastništvom. Dodala je, da so nekatere izmed teh ovir danes vendarle manjše in da danes opaža več volje in pripravljenosti za prenovo.
V Mestni občini Kranj so že leta 2002 začeli s pilotnim projektom pogodbenega zagotavljanja oskrbe in prihrankov z energijo. Kranjski projekt je še vedno edini tovrstni projekt v Sloveniji.

V času trajanja projekta, ki ima 15 letno pogodbo, so najprej izvedli enostavne ukrepe učinkovite rabe energije na 9 objektih (zamenjava kotlov, vgradnja novih regulacij in razdelilnikov ipd.), kasneje je občina pristopila k pogodbeni dobavi energije za dve osnovni šoli, sledila je prenova olimpijskega bazena. V letošnjem letu bodo začeli s prenovo občinske stavbe. Kot je na posvetu poudaril svetovalec direktorja podjetja EL-TECH Petrol Damjan Mulej, ki je partner Mestne občine Kranj v pogodbenem zagotavljanju oskrbe z energijo, je v takšnem partnerstvu nujno predvsem stalno spremljanje porabe energije ter proces stalnih izboljšav in iskanja novih rešitev.

Po besedah vodje projekta na kranjski mestni občini Marka Hočevarja so povprečni zagotovljeni prihranki pri oskrbi z energijo v obdobju 2002 – 2012 glede na referenčno leto 1999 19-odstotni. Skupno zmanjšanje izpustov CO2 v obdobju trajanja pogodbe je ocenjeno na 3870 ton (320 ton na leto).

Več o projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse na www.slovenija-co2.si, kontakt za medije Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, karmen@umanotera.org


Energetska prenova večjih stavb v občini Jesenice

Cilj projekta je bil vzpostavitev energetsko učinkovite občine s poudarkom na zmanjšanju rabe energije za ogrevanje stavb. Pregled nad rabo toplote za ogrevanje je pokazal, da je povprečna specifična raba v enodružinskih, večstanovanjskih in javnih stavbah med 140 kWh/m2 in 180 kWh/m2, kar ni ekstremno, vendar kljub temu predstavlja velik potencial za učinkovito rabo energije.

Program za vzpostavitev energetsko učinkovite občine je obsegal pet ključnih točk:

• Izdelavo orodja ENERG-INET, ki je spletno orodje za promocijo učinkovite rabe energije pri prenovi stavb. Izdelano je v obliki zemljevida občine s pregledom kazalnikov rabe energije stavb.
• Program sorazmernih subvencij. Višina subvencij za energetsko obnovo stavb 40 največjih porabnikov energije iz občinskega proračuna je proporcionalna rabi toplote za ogrevanje - med 15 odstotkov (če je raba do 180 kWh/m2) do 30 odstotkov (če presega 230 kWh/m2).
• Skupaj z operaterjem daljinskega ogrevanja JEKO-IN je bilo uvedeno pogodbeno sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije.
• Usposabljanje upravnikov stavb večstanovanjskih stavb.
• Brošura s primeri dobre prakse energetskih prenov stavb.

Izvedeni so bili tudi pilotni projekti, pri katerih so bili ugotovljeni prihranki med 42 in 61 odstotki. Z običajnimi ukrepi energetske prenove vseh objektov bi bilo mogoče zmanjšanje rabe končne energije za ogrevanje za 48 600 MWh na leto, kar je 48 odstotkov zdajšnje rabe. Pričakovano letno znižanje izpustov CO2 ob izvedbi običajnih ukrepov energetske sanacije  je 13 tisoč ton na leto.

Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo v Mestni občini Kranj

V Mestni občini Kranj je prek 50 javnih objektov, katerih stroške za energijo pokriva občina. Ta je že leta 2002 pristopila k izvajanju pilotnega projekta pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo in prihrankov. Kranjski projekt je bil prvi tovrstni projekt v Sloveniji, letos se zaključuje prvo desetletno obdobje 15 letne pogodbe. Gre za sistematičen pristop k energetski sanaciji sistemov oskrbe s toploto javnih stavb in hkrati izvajanje ukrepov na področju rabe toplote, električne energije in vode, katerih učinek je vnaprej določen. Finančni prihranki se v dogovorjenem obsegu in trajanju sprotno vračajo v financiranje novih ukrepov, projekt pa je nadgrajen še s sistemom energetskega knjigovodstva.

V začetku projekta je bilo po pregledu največjih energijskih porabnikov določenih 14 objektov. Prvi ukrepi za znižanje rabe energije so bili izvedeni v devetih objektih, večinoma so bile to šole, vrtci in objekt Mestne občine Kranj. Za objekte je bila izdelana ocena zagotovljenih prihrankov, ki so bili med 12 in 26 odstotkov. Po prvem obdobju je bilo ugotovljeno, da so, razen v enem primeru, dejanski prihranki precej večji, med 15 in 44 odstotki.

Leta 2003 je bil projekt razširjen s pogodbeno oskrbo z energijo še dveh osnovnih šol, v letu 2007 je bil izveden največji poseg, energetska prenova bazenskega kompleksa. Hkrati se je izpopolnjeval tudi sistem nadzora in upravljanja, ki je bil kasneje dopolnjen  z energetskim knjigovodstvom.

V prvih devetlih letih so bili doseženi naslednji dejanski prihranki: 4000 MWh iz zemeljskega plina, 5800 MWh toplote iz daljinskega ogrevanja in 5100 MWh toplote iz ekstra lahkega kurilnega olja, skupaj torej skoraj 15 GWh. Skupno zmanjšanje izpustov CO2 v obdobju trajanja pogodbe je ocenjeno na 3870 ton (320 ton na leto) . Pogodbeno zagotovljeni prihranki 57500 evrov na leto so bili preseženi v vseh, razen pri enem objektu.