Zaključila se je javna razprava o predlogu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, v okviru katere smo se odzvali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in predlagali nekatere dopolnitve predloga zakona.

Ob zaključku javne razprave želimo še posebej poudariti pomembnost uvedbe celovitega programa učinkovitih ukrepov, kar predlog zakona tudi predstavlja. Ukrepi podpirajo drug drugega in so skupaj učinkovitejši kot posamezni. Vsak ima v doseganju cilja zmanjševanja kajenja svojo in pomembno vlogo, vsak malce različno, skupaj pa imajo isti cilj - zmanjševanje razširjenosti in posledic kajenja oziroma izboljševanje zdravja prebivalcev.

S celovitim programom ukrepov in z doslednim izvajanjem zakonodaje lahko dosežemo pomembne spremembe v razširjenosti kajenja, kot so to že pokazale številne druge države (Združeno kraljestvo, Irska, Islandija, Norveška, Avstralija in druge) in številne raziskave.

Nekateri nasprotniki sprememb zakonodaje trdijo, da bi predlagane spremembe zakona povzročile resno kršenje pravic gospodarskih družb in potrošnikov. Vendar pa ekonomski interesi nikakor ne bi smeli prevladati nad interesi zdravja prebivalcev in biti razlog za tiho sprejemanje hudih posledic uporabe tobaka in povezanih izdelkov. Protiargumenti zakonodaji, kot so povečanje nelegalne trgovine in izpostavljenosti mladoletnih tem izdelkom, ne držijo, kar kažejo tudi primeri držav, v katerih do takih situacij ob uvedbi celovitega programa ukrepov in ustreznih ukrepov proti nelegalni trgovini s tobačnimi izdelki, ni prišlo.

Posledice kajenja so obsežne in resne in potrebujejo odločno in takojšnjo obravnavo. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umre dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Morda kajenje prepogosto povezujemo predvsem s pljučnim rakom, zaradi katerega vsako leto umre 1.100 prebivalcev Slovenije.

A kajenje tobaka povzroča še veliko drugih vrst raka, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, ki vodijo v slepoto, revmatoidni artritis in še številne druge bolezni in zdravstvene težave. Zmanjšuje možnost zanositve pri ženskah, lahko privede do izvenmaternične nosečnosti, če kadi nosečnica pa lahko povzroči prezgodnji porod, nižjo porodno težo otroka, nenadno smrt dojenčka ter razcepljeno ustnico in/ali nebo.

Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak dan umre 10 prebivalcev, številni mnogo prezgodaj. Med prebivalci, starimi 30–44 let, tobaku pripisujemo vsako sedmo smrt, med prebivalci, starimi 45–59 let pa vsako tretjo. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Ali če to povemo še malo drugače - v 10 letih tako zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno enako številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje.

S kajenjem se začne že v osnovni šoli
Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi vsak četrti. Delež kadilcev se v zadnjem obdobju (2007–2014) ni spremenil. S kajenjem pričnejo otroci, najstniki in mladi. Podatki NIJZ  kažejo, da sta okoli dve tretjini tistih, ki so kadarkoli kadili, prvič kadili že pred polnoletnostjo, 99 % pa pri 25. letih ali manj. Vsak šesti 15-letnik je prvič kadil, ko je bil star 13 let ali manj, torej v osnovni šoli.

Po 25. letu starosti torej praktično nihče več ne začne kadit. Na začetek kajenja med otroci, najstniki in mladimi pomembno vplivajo številni in med seboj prepletajoči se dejavniki, med njimi je eden najpomembnejših prav marketing tobačne industrije, torej oglaševanje, promocija, embalaža, okusi, cene idr., kar kaže na ključen pomen ustreznih ukrepov na tem področju. Mladostnik lahko že kmalu postane zasvojen in seveda je takrat opustitev kajenja manj verjetna. Mlajši, ko je posameznik ob začetku kajenja, bolj bo zasvojen, dlje bo kadil, več cigaret bo pokadil in manjša bo verjetnost, da bo kadarkoli opustil kajenje. 

Ključno je, da med otroki, najstniki in mladimi preprečimo poseganje po tobačnih in povezanih izdelkih ter z ustreznimi ukrepi ustvarimo okolje, ki spodbuja zdrave izbire, ne pa kajenje. Predlog zakona je prav posebej namenjen zaščiti otrok, najstnikov in mladih pred poseganjem po tobaku in povezanih izdelkih ter ustvarjanju okolja, ki spodbuja nekajenje. 

V takem okolju bo manjša verjetnost, da bodo otroci, najstniki in mladi posegli po tobačnih izdelkih in večja verjetnost, da bodo ostali nekadilci. Dolgoročno se bodo tako pomembno zmanjšale razširjenost in posledice uporabe tobaka. Vendar pa so danes v našem vsakdanjem okolju še vedno tobačni izdelki prisotni vsepovsod in kot eden od običajnih potrošniških izdelkov - možno jih je kupiti na zelo številnih prodajnih mestih, veliko prodajnih mest je v bližini, kjer se zbirajo mladostniki, prisotno je obsežno oglaševanje tobačnih izdelkov na prodajnih mestih s številnimi kršitvami obstoječe zakonodaje, cene tobačnih izdelkov so še vedno dostopne večini, embalaža tobačnih izdelkov je privlačna, prav tako dodani okusi, ki tudi olajšajo začetke kajenja, kljub starostni omejitvi mladoletniki brez težav pridejo do tobačnih izdelkov itd. Naše današnje vsakdanje okolje še zdaleč ni okolje, ki spodbuja nekajenje in preprečuje poseganje po tobačnih in povezanih izdelkih med otroci, najstniki in mladimi.

Pomembno je, da se zavedamo problema uporabe elektronskih cigaret med otroci, najstniki in mladimi

Uporaba elektronskih cigaret je med otroci, najstniki in mladimi v številnih državah zelo razširjena in hitro narašča. Elektronske cigarete so voljo širši populaciji, ne samo kadilcem in tudi mladoletnikom. Ker vsebujejo nikotin, zasvojijo uporabnika, enako kot tobačni izdelki. Lahko vodijo do uporabe tobačnih izdelkov med otroci, najstniki in mladimi, zato je še posebej pomembno, da od uporabe elektronskih cigaret z ustreznimi ukrepi odvrnemo otroke, najstnike in mlade, ki še ne kadijo.

Pogoste so trditve, da so elektronske cigarete s precejšnjo verjetnostjo bistveno manj škodljive kot kajenje tobaka, a tega ni možno trditi. Varnost njihove dolgoročne uporabe sploh še ni znana. Vsebujejo številne zdravju škodljive snovi. Ni dokazano, da so neškodljivi ljudem v okolici v zaprtih prostorih. Zato je ustrezno in v okviru previdnostnega koncepta, da jih kot škodljive in zasvojljive izdelke zakonodajno urejamo enakovredno tobačnim izdelkom, kar vključuje tudi predlog zakona.