Nekoč je japonska umetnica Toshiko Horiuchi MacAdam ustvarila in razstavila kvačkano skulpturo v Japonski galeriji, na njej pa so se začeli igrati otroci. Tri leta kasneje pa je ustvarila prvo kvačkano igrišče prav za otroke in od takrat naprej jih je z veseljem ustvarila še več.

Posrečena mrežna struktura ponuja otrokom uživanje v barvah, strukturah in elastičnosti. Brez hladne kovine ali brezživljenjske plastike. Samo veselje. Leta 1990 sta z možem ustanovila podjetje Interplay design and manufacturing v Kanadi, da bi lahko začela izdelovati igrala za širši trg. Njihov prvi projekt je bil igrišče za nacionalni park v Tokiu, ki je leta 1992 dobil oblikovalsko nagrado za idejo »park v parku«. Tako je Toshiko še naprej ustvarjala svoja barvita igrala.

Struktura je dovolj trdna, obenem pa tudi privlačna za vsako oko. Sestavlja jo mreža, ki je dovolj odporna na otroško igro, obenem pa se odziva na vsak otrokov gib. Z inovativnim sistemom poskrbijo za pravo napetost mreže in s tem varno igro, saj bi se ta čez čas močno raztegnila. Vsak projekt je sestavljen s pomočjo Norihide Imagawa, enega najbolj priznanih japonskih arhitektov.

Prevedla in priredila: Petra Strugar

Vir: http://www.treehugger.com