V Italiji so v vulkanskem pepelu našli odlično ohranjene in trenutno najstarejše odtise človeški nog. Odtisi naj bi nastali med vzponi posameznikov po pobočjih aktivnega vulkana pred približno 350.000 leti.

Italijanski znanstveniki, ki so identificirali tri različne fosilne odtise nog so povedali, da so ti davni ljudje že hodili po dveh nogah in si z rokami pomagali le pri premagovanju strmine.

"To so najstarejši odtisi nog genske vrste Homo, kateri pripadamo ljudje," so povedali raziskovalci. Poznavalci menijo, da odtisi najverjetneje pripadajo vrsti Homo heidelbergensis, predhodniku Neandretalca, ki je v Evropi prevladoval v tem času.

Paolo Mietto je skupaj s sodelavci iz Univerze v Padovi proučil sledi, ki so prebivalcem tega področja bolj znane kot "hudičeve sledi". Uvrstili so jih v obdobje pred 385.000 in 325.000 leti. Odtise so našli na zahodu vulkanskega predela Roccamonfina v južnem delu Italije.

Profesor Clive Gamble, direktor Centra za arheologijo paleolitika na Univerzi Southampton, Velika Britanija, je povedal, da so se do pred 385.000 leti hominidi ukvarjali z lovom in izdelovali orodje iz kamna. Bili so zelo dobro prostorsko prilagojeni in uspešni hominidi.

Najstarejši odtisi hominidov katerekoli vrste do sedaj so bili stari 3,75 milijonov let. To so slavni odtisi Laetoli, ki so jih leta 1973 odkrili v Tanzaniji. Pripadajo človekovemu predniku vrste Australopithecus afarensis in predstavljajo nedvoumen dokaz da so naši predniki bili dvonožci.

Dr. Mietto je povedal, da so odtisi nog, ki so jih našli v Italiji najstarejši odtisi nog vrste Homo, čeprav niso tako stari kot tisti, ki so jih našli v Tanzaniji.

Profesor Gamble je izpostavil dejstvo, da naša vrsta – človeška vrsta Homo sapiens v času, ko so nastali odtisi nog v Italiji še ni obstajala. Ni nastala vse do pred okoli 200.000 leti iz afriške oblike heidelbergensis.

Odtisi nog v dolžino merijo 20 centimetrov nakazujejo, da je ta davni popotnik bil nižje postave, v višino je meril manj kot meter in pol. In prav to dejstvo profesorja Gamble-a najbolj bega, kajti na podlagi dokazov kosti vrste heidelbergensis, naj bi predstavniki te vrste v višino merili vsaj 1,8 metra in tehtali okoli 100 kilogramov. Možno je seveda, da gre za razliko med spoloma.

Vir: svarog.org