Mednarodna raziskovalna skupina je, v čadski puščavi, odkrila lobanjo človekovega predhodnika,katere starost je ocenila na okoli 7 milijonov let. Po mnenju strokovnjakov je najdba te vrste najpomembnejša doslej.
"Vedel sem, da jo bom nekega dne našel….. Iskal sem jo 25 let," je dejal Michael Brunet iz Univerze Poitiers v Franciji.

Znanstveniki so povedali, da lobanja nedvomno predstavlja najpomembnejše odkritje pri iskanju začetkov človeštva. Do sedaj so najstarejši dokaz o obstoju ljudi predstavljali ostankiAvstralopiteka – "človeka-opice", katere so našli leta 1920.

Analize pradavne najdbe še niso povsem zaključene, a je že sedaj jasno, da vsebuje zapleteno kombinacijo modernih in prastarih značilnosti. Na fosilu je jasno vidno, kako nenavaden je bil proces evolucije. Pokazala je, da ni prišlo do enakomernega napredka od pradavnega hominida do današnjega človeka.

Lobanja izhaja iz časov, ko so se bitja, ki naj bi se kasneje razvila v moderne ljudi, komaj pričela razvijati in razhajati od veje šimpanzov. V primerjavi z današnjim številom ljudi, je bilo teh bitij relativno malo in le majhen procent se jih je fosiliziral.

Kljub številnim slabim začetkom in neuspelim poizkusom, da se razišče in dokaže, kaj se je dogajalo v obdobju med 10 milijoni in 5 milijoni let, so dosedanji dokazi o tem zelo pičli.

Prav lahko se izkaže, da je Sahelanthropus tchadensis, kot so najdbo poimenovali, neposredni prednik človeka ali pa vsaj član stranske veje našega družinskega drevesa.

Sahelanthropus tchadensisu so dali vzdevek Toumai, kar je pogosto ime za otroke, rojene v suhem obdobju v Čadu.

Skupina, ki je odkrila lobanjo meni, da je pripadala moškemu, vendar tudi to ni povsem dokazano; prav lahko bi bila tudi ženska.

Prihodnje najdbe bi lahko sliko o človeški evoluciji še nekoliko bolj razjasnile.

Vir: svarog.org