Srečala sem jo pred časom.
K sreči sem ji ubežala.
Še vedno me mrazi,
če pomislim na njeno
izprijeno gadje gnezdo.

Imela je prazen pogled.
Duša v njem ni sijala,
spala je v njeni kleti,
med že davno pozabljeno šaro.

Imela je grabežljive roke.
Oklepale so se vsega,
tresoč se
pred vsako iztegnjeno dlanjo.

Imela je zmleto samozavest,
brez hrbtenice,
brez vsake kosti,
ki bi ji dala pokončno oporo.

Zato je nosila gestapovske škornje,
nabasan revolver in tankovski ščit.

Imela je prazno,
kamnito srce.
Vanj ni spuščala drugega,
kot ljubosumje.

Imela je suženjsko držo,
hlapčevala je za
vsak drobec pozornosti
in za priznanje.
Da bi ga dobila,
je tudi morila,
hujskala in pobijala vse,
kar je plodno rastlo.

Imela je slepe pege v očeh,
lastna prostitucija
je tako ni motila,
lastna iztirjenost ji je ugajala.

Imela je naduto mnenje,
da lahko dobi le,
če vzame drugim.
Zato se je ves čas mojstrila
v kraji, v laži
v manipuliranju in v pretvarjanju.
Brezdušna ni bila zmožna
lastnih stvaritev.

Imela je vero v utvaro,
da ji poroka
v premožno družino zagotovi
varnost in ugled.
Sklenila je pogubno
dušno pogodbo,
pakt z mrzlokrvnim hudičem.

Tako je rojevala le hudobijo.
Mrzlo, zlohotno,
pelinasto, jedko.

Še vedno je tako,
saj zna le ponavljati
stare obrate,
kot brezvredna plošča
na pokvarjenem gramofonu.

Dan za dnem
se tako veže v nove verige.
Dan za dnem krade,
laže, in se pretvarja.
Dan za dnem hlapčuje,
razprodaja svojo življenjsko silo,
ustrega svojim okupatorjem,
manipulira z nasiljem
in si s prevarami podjarmlja
tuje pridobitve,
stvaritve drugih duš,
delo drugih rok,
misleč,
da je tako lahko uspešna.

Njen dom so le stene,
oblečene v hladen kič.
Njen vrt tepta bager,
njene otroke
hrani kačji strup,
tlači jih v luskinasto kožo
ostudnih plazilcev,
jih hrani z bolno
idejo večvrednosti
in jim natika želvje oklepe.

Izprijena ženstvenost
je pogubna sila sveta.
Ne moreš je spremeniti,
lahko se ji umakneš.
Lahko si narediš uslugo
in ji odrečeš vsako pozornost.
Ni je vredna.
Če hočeš preživeti in živeti,
beži od njene ostudnosti in jo pozabi.

Grej svojo dušo,
ustregaj ji
in toplo ljubkuj svoje živo srce.
Svojo ženstvenost ceni,
slavi in živi,
to je lek zate in za svet.