Prvič v zgodovini bi se lahko zgodilo, da bi s severnega tečaja do konca poletja izginil ves led, opozarja znanstvenik Mark Serreze. Po lanski rekordni količini stopljenega ledu bi lahko severozahodni prehod (morska pot skozi Arktični ocean) do septembra začasno ostal brez ledu.

Geofizik z ameriškega centra za led in sneg v Coloradu je namreč pojasnil, da je na Arktiki letos mogoče opaziti trend še hitrejšega topljenja ledu kot rekordnega leta 2007, ko se je led umaknil rekordno daleč.

Za zdaj gre za predvidevanja, dokončna ocena pa bo mogoča šele septembra, ko bo sloj ledu na Arktiki po dolgem in vročem poletju najtanjši. "Skozi desetletja opazujemo, da ledena odeja Arktičnega morja postaja vedno tanjša, ko se ozračje segreva," je dejal Serreze in dodal, da bo taljenje ledu na Arktiki predvsem od vremena to poletje.

Arktika izgublja led
Serreze opozarja, da je Arktika letos že izgubila količino ledu v velikosti Kalifornije in da so možnosti, da bo severni tečaj ostal povsem brez ledu, 50-odstotne. Med zimo se sicer ustvari nov led, a se ta topi hitreje kot stoletja stare ledene gmote.

Če bo severni pol začasno povsem brez ledu, pa naj to ne bi imelo takojšnjih posledic. "S stališča znanosti je severni pol le še ena točka na zemeljski obli, vendar ima simbolni pomen. Na Severnem polu naj bi bil led. To, da ga do konca letošnjega poletja morda ne bo, bi lahko prineslo spremembe," je napovedal znanstvenik, čeprav je res, da topitev že dolgo velja za neizogibno.

Čez 30 let severni pol popolnoma brez ledu?
Po Serrezovem mnenju smo od 20 do 30 let oddaljeni od točke, za katero so znanstveniki prepričani, da se bo led popolnoma stopil. Znanstveniki so že pred 30 leti začeli opozarjati na skrb vzbujajoče stanje in na vse hujše posledice globalnega segrevanja, ki jih bo mogoče najprej čutiti v pomanjkanju vode, saj vsa naša zaloga vode za kmetijsko in mestno rabo prihaja iz topljenja zimske zaloge snega.

Vir: rtvslo.si