Znan slovenski sociolog dr. Srečo Dragoš je v uvodniku knjige Nabirka, Koliko Italijane stane cerkev, avtor Curzio Maltese, zapisal: »… kajti po vseh meritvah javnega mnenja v zadnjih dveh desetletjih je ugled slovenskega klera konstanten, tu ne bo prišlo do sprememb. Njihov ugled je med vsemi institucijami na najnižjem mestu in je primerljiv edino z ugledom političnih strank, s katerimi si RKC vsa leta izmenjuje zadnje in predzadnje mesto – tako volilci.«

Kako pa je z ugledom cerkve v Italiji? Njena številna dejanja so vse prej kot ugledna. V že omenjeni knjigi avtor piše: »Zvijače, h katerim se zateka Cerkev, da bi se izognila ugotavljanju davčnih obveznosti, so brezmejne. Poglejmo. Marca 2007 je škofovska konferenca z namenom, da bi se uspešno spoprijela z rastjo verskega turizma, v prestolnici organizirala velikanski simpozij z naslovom "Počitniški domovi, prostori znamenja in upanja".

Med raznimi poročili, v katerih je polno pravno-fiskalnih nasvetov, najdemo tudi uporaben priročnik o izogibanju davkom, napisan v posmehljivem slogu in z naslovom "Nekaj skromnih predlogov za obrambo pred ugotavljanjem obveznosti plačevanja občinskega davka na nepremičnine v bližnji prihodnosti – in tudi retroaktivno". V njem je polno bistrih in uporabnih domislekov za prikrivanje turistične komercialne dejavnosti pod pretvezo verskih obredov.

Upravljavcem verskih hotelov priporočajo naslednje: "a) gost mora dobro poznati in upoštevati ideale in pravila vedenja krščanske vere; b) gost mora spoštovati urnike vstopov v hotel in izstopov iz njega; c) hotel mora gostom nuditi vse svoje kapacitete in osebje za pomoč pri verski dejavnosti, seveda poleg tega, da gostom omogoča tudi obisk lastne kapele". In tako dalje.

Pazite, ni pomembno, da ljudje tudi v resnici spoštujejo pravila. Dovolj je že, če v hotelu takšna pravila primerno predstavijo. Ko sem brigitinke na Trgu Farnese vprašal, ali bi moral spoštovati notranja pravila in posebne urnike ter se udeleževati verskih obredov – glede na to, da nisem vernik, ki bi hodil v cerkev –, se je nuna na recepciji nasmehnila, mi izročila ključ od glavnih vrat in odgovorila: "V hotel se lahko vrnete ob katerikoli uri."

Davčni privilegiji dajejo Cerkvi veliko prednost pred konkurenco, saj ji omogočajo netržne cene. V naslednjih štirih ali petih letih bi obseg cerkvenega turizma že lahko prebil mejo 10 milijard evrov. In tu ne gre več samo za "skromni" in "nizkocenovni" turizem. Zdaj je že kakšnih sto samostanov-hotelov vstopilo v verige Condé Nast, Relais & Châteaux ali Leading Hotels of the World, čeprav jih je le še približno polovico v cerkveni lasti.

To so hoteli z dvema, tremi, štirimi ali petimi zvezdicami, njihove cene pa so zaradi nižjih stroškov vedno nižje od cen konkurentov. V Rimu "samostani" jemljejo stranke normalnim hotelom v sleherni četrti, tako v samem središču kot tudi na periferiji.«

Janez Škorjanc